OFF duhovniških pridig

OFF duhovniških pridig

Aktualno-politična novica
Cerkev o gozdu
1. 9. 2016 - 15.00
 / OFF

Rusija je pozvala Turčijo, naj se izogiba napadov na sirsko opozicijo, vključno z manjšinskimi Kurdi, ki se bojujejo z Daeshom. Turški premier Binali Yildrim je odgovoril, da bo Turčija nadaljevala s svojo ofenzivo v severni Siriji, dokler ne bodo odstranjene vse grožnje in zavarovana nacionalna suverenost. Turčija je 24. Avgusta v Siriji začela s čezmejno ofenzivo, ki je dobila ime ščit Evfrata. Več o tem lahko izveste v Kultivatorju Turški interes v Siriji, ki je dostopen na naši spletni strani.

Po sestanku s predsednikom Erdoganom je odstopil turški notranji minister Efkan Ala. Zamenjal ga je Suleyman Soylu, minister za delo in socialno varnost. Njegov odstop je nepričakovan, saj je bil zvest Erdoganu. Premier Yildrim ni pojasnil, zakaj je odstopil, in se je zgolj zahvalil za njegovo delo.

Poglejmo še zaključek postopka odstavitve zdaj že bivše brazilske predsednice Dilme Rosseff. Senat je dokončno izglasoval njeno odstavitev z 61 glasovi proti 20. Preostanek njenega mandata, torej še dve leti in štiri mesece, jo bo nadomestil desno usmerjeni Michel Temer. Odvetnik Rousseffouve je na to že napovedal pritožbo, čeprav jih je bilo že več neuspešno vloženih med postopkom odstavitve. V ločenem glasovanju z rezultatom 41 proti 36 je senat tudi odločil, da ji ne bo prepovedal potegovanja za službo v javnem sektorju v naslednjih osmih letih.

Zmagovalec predsedniških volitev v srednjeafriški državi Gabon je Ali Bongo Ondimba, ki je predsednik že od leta 2009. Takrat je nasledil očeta, ki je bil na oblasti od leta 1967. Drugouvrščenega tekmeca Jeana Pinga je premagal zgolj za en odstotek in pol, s 49.8 proti 48.23 odstotka. Rezultati so začasni, dokler jih ne potrdi ustavno sodišče. Volilna udeležba po državi je bila 59.5 odstotna, v regiji, kjer je bil Bongo rojen, pa menda celo malo več kot 99 odstotna. Tam je dobil tudi 95 odstotkov glasov. Opozicija Bonga obtožuje volilne prevare, nasprotniki predsednika so v znak protesta ponoči zažgali parlament. Varnostne sile so danes vdrle v štab drugouvrščenega Jeana Pinga, čigar podpornike obtožujejo zažiga parlamenta. V policijskem napadu sta bila ubita dva človeka, več je bilo ranjenih.

protesti proti CETA v AvstrijiAvstrija nasprotuje prostotrgovinskemu sporazumu CETA med Evropsko unijo in Kanado, saj v njem vidi veliko istih težav kot pri TTIP-ju, je sporočil avstrijski kancler Christian Kern. Evropska komisija sicer upa, da bodo evropske vlade potrdile sporazum CETA pred načrtovanim oktobrskim vrhom med Evropsko unijo in Kanado. Preden pride v veljavo, bi ga moral potrditi tudi Evropski parlament.

Poljska vlada je v Evropskem parlamentu odprla razstavo, s katero hoče upravičiti sečnjo lesa v pragozdu Beloveški pušči. Ta je eden od zadnjih in največjih ostankov pragozda, ki se je nekdaj raztezal po evropski nižini. V njem živijo bizoni, prav tako pa je zaščiten pri Unescu in Naturi 2000. Poljski minister za okolje je izjavil, da je sečnja potrebna za zaščito gozda pred podlubnikom. Po njegovih besedah več kot 4 milijone kubičnih metrov lesa v pragozdu gnije, medtem pa morajo poljski prebivalci za gretje uvažati umazani premog iz Belorusije. Poljska načrtuje povečano sečnjo v dveh tretjinah pragozda, eno tretjino pa bi pustili naravi. Minister za okolje je tudi izjavil, da bi bizona z veseljem širili na kakšna druga območja.

Poljska vladajoča stranka Zakon in pravičnost je na včerajšnjo otvoritev kot govorca med drugimi povabila katoliškega duhovnika. Ta je citiral Biblijo, kjer je navedeno, da si mora človek podrediti zemljo. Povedal je tudi, da mora Evropska unija osnovati svoje odločitve glede na deset bibličnih zapovedi, drugače se bo spremenila v prah. Po mnenju poljske opozicijske stranke Državljanska platforma razstava zgolj kaže, kako hoče poljska vlada uničiti pragozd.

Balkan blok

BiH europolDragan Mektič, minister za varnost Bosne in Hercegovine, ter Rob Wainwright, direktor Europola, sta podpisala dogovor o sodelovanju med Europolom ter Bosno in Hercegovino. Ta vključuje deljenje podatkov in skupno načrtovanje operacij proti terorizmu, ilegalnim migracijam in organiziranemu kriminalu. Bosanski organi pregona se bodo tako na primer pridružili ostalim iz več kot 40 držav po Evropi, ki koristijo in prispevajo v bazo podatkov o tujih borcih, ki potujejo na Bližnji vzhod. Ta dogovor je še en korak pri približevanju Bosne in Hercegovine k Evropski uniji.

Korak bližje k EU-ju ali pa vsaj k vizumski liberalizaciji se prav tako nadejajo storiti v Prištini. Prvo jesensko zasedanje kosovskega parlamenta mineva v znamenju množičnih protestov opozicije proti ratifikaciji sporazuma o demarkaciji meje s Črno goro. Ta je bil medtem že odstranjen z današnjega dnevnega reda zaradi odstotnodti nekaterih poslancev iz varnostnih razlogov. O ključnosti omenjenega sporazuma evropska poslanka Tanja Fajon.

Izjava

Več o sporazumu in splošnem stanju na Kosovu v OFFsajdu Ratifikacija demarkacija.

Pritisk mednarodne skupnosti pa je obrodil sadove južno od Kosova, kjer so se predstavniki štirih največjih makedonskih strank vendarle dogovorili za datum parlamentarnih volitev. Volitve, ki so bile letos že dvakrat prestavljene zaradi bojkota opozicije, bodo v skladu z dogovorom potekale 11. decembra. Da bodo poštene in transparentne, obljublja že julija sprejeti medstrankarski sporazum, ki vključuje predhodno vzpostavitev tehnične vlade še ta mesec, ureditev volilnega registra in menjavo na čelu makedonske radiotelevizije, ki naj bi zagotavljala nepristranskost poročanja.

Slovenski blok

Notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar je napovedala skrajne ukrepe v primeru, da se balkanska begunska pot znova odpre. Na današnji novinarski konferenci je povedala, da je trenutno zatišje zgolj navidezno, in napovedala spremembe zakonodaje, ki bi omogočile lažje vračanje beguncev v sosednje države. V nadaljevanju je okarala odziv evropske skupnosti, saj je v krizi vsaka država morala ukrepati po svoje, in dodala, da je Slovenija izrazila jasno stališče, da je prehod beguncev čez naše hribe in doline nesprejemljiv. Novinarska konferenca pušča vtis, da se na begunsko krizo v etablirani politiki še vedno gleda kot na varnostno grožnjo.

Burno pa je bilo današnje dogajanje ob skupščini Certe holdinga v Cerknem. Delničarjem, ki imajo v lasti več kot 50 odstotkov delnic, je uprava z varnostniki, ki jih je najela, onemogočila sodelovanje na skupščini holdinga. Kaj točno se je dogajalo in zakaj, pojasni Sebastjan Kerčmar, odvetnik malih delničarjev in očividec dogajanja.

Izjava

Pojasni tudi, kaj je bilo glede domnevne dimne bombe, o kateri poroča RTV Slovenija.

Izjava

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.