OFF dve minuti do

OFF dve minuti do

Aktualno-politična novica
25. 1. 2019 - 15.00
 / OFF

Tako imenovana ura do sodnega dne še vedno kaže dve minuti do polnoči, je v Washingtonu sporočila skupina jedrskih znanstvenikov iz neprofitne organizacije Bulletin of the Atomic Scientists. Tako blizu uničenju je bilo človeštvo le še lani in leta 1953, ko je Sovjetska zveza testirala vodikovo bombo.

El Caracazo
Neoliberalni ukrepi, množični protesti, poboji protestnikov in začetki ljudskega organiziranja
 / 22. 10. 2017
Trenutno še ni jasno, komu bo ura odzvonila v Venezueli. Juan Guaidó, predsednik venezuelska parlamenta, ki se je včeraj razglasil za začasnega predsednika Venezuele, je venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru in njegovim ožjim sodelavcem ponudil amnestijo, v kolikor se mirno umakne z oblasti. Paul Dobson, novinar spletnega časopisa venezuelanalysis, pojasni kdo pravzaprav je Juan Guaidó.

Izjava

Potem ko so Združene države Amerike priznale predsedstvo Guaide, je Maduro svojim diplomatom ukazal umik iz te države. Za enakovreden ukrep se je odločilo tudi ameriško zunanje ministrstvo, ki je nenujnemu diplomatskemu osebju naročilo, naj zapustijo Venezuelo. Čeprav bo ameriško veleposlaništvo še naprej ostalo odprto, je svoje državljane pozvalo, da tudi sami “resno razmislijo” o podobnem koraku. Obenem so ZDA zaprosile za odprto zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov, na katerem bi razpravljali o politični krizi v Venezueli; za to je potrebno soglasje devetih članic 15-članskega Varnostnega sveta. Več o situaciji v Venezueli v današnjem Kultivatorju ob 17. uri.

Turško sodišče v mestu Diyarbakir je odredilo izpustitev Leyle Güven, poslanke kurdske Ljudske demokratske stranke. Güven so oblasti priprle januarja lani zaradi kritik na račun vojaških operacij turške vojske v kurdski enklavi Afrin na severu Sirije. 5. novembra je v znak protesta, ker so v zaporu izolirali od leta 1999 zaprtega Abdullaha Öcalana, vodjo v Turčiji prepovedane Kurdske delavske stranke, začela z gladovno stavko. Za Güven, ki naj bi bila po informacijah njene stranke zaradi slabega zdravstvenega stanja v življenjski nevarnosti, sodišče sicer ni določilo datuma izpustitve. Ko bo do te prišlo, Güven ne bo smela zapustiti države.

Ladja Augsburg
Nemčija umika ladjo iz Sredozemlja, Italija zapira azilne centre
 / 24. 1. 2019
Sodniško kladivo je odzvanjalo tudi na Siciliji. Tamkajšnje sodišče je razsodilo, da je italijanskega notranjega ministra in podpredsednika vlade Mattea Salvinija možno obtožiti ugrabitve, ker lanskega avgusta 177 prebežnikom ni dovolil izkrcanja na italijanskih tleh. Ladja italijanske obalne straže Ubaldo Dicotti je bila takrat šest dni privezana v pristanišču v Cataniji, potem ko je iz Sredozemskega morja rešila prebežnike iz Eritreje. Salvini je od Evropske unije zahteval, da prebežnikom pomoč ponudijo druge članice; te sta na koncu sprejeli Irska in Albanija ob pomoči katoliške cerkve. Ker se Salvini lahko sklicuje na imuniteto, je sedaj na potezi italijanski senat, v katerem bodo glasovali, ali se bo sojenje začelo ali ga bodo začasno zadržali. Salvini lahko pričakuje podporo senatorjev Lige, medtem ko glasovi koalicijskih senatorjev Gibanja petih zvezd niso samoumevni. Načelna politika omenjene stranke namreč je, da od politikov, ki so v sodnih postopkih, zahteva odstop.

Spodnji dom irskega parlamenta je z 78 glasovi za in 45 proti sprejel zakon, ki prepoveduje uvoz ali nakup blaga, proizvedenega na območju naselbin na s strani Izraela okupiranem Zahodnem bregu. S tem je potrdil odločitev zgornjega doma, ki je o zakonu glasoval decembra. Izraelsko zunanje ministrstvo je zato na zagovor poklicalo irskega veleposlanika Alisona Kellyja, premier Benjamin Netanjahu pa je dejal, da, citiramo, “Irska obsoja edino demokratično državo na Bližnjem vzhodu.” Konec citata. Zakon sicer še ne bo takoj stopil v veljavo, saj so predvideni še revizije in sprejem zakonskih amandmajev. Če bo dokončno potrjen, bo Irska postala prva država, ki kriminalizira pridobitno dejavnost izraelskih naselbin na palestinskem ozemlju.

Sindikat delavk in delavcev ministrstva za kulturo je v javnem pismu predsedniku vlade Marjanu Šarcu zaprosil za zamenjavo ministra za kulturo Dejana Prešička. Ta se je v zadnjem tednu znašel v vrtincu obtožb o neprimernem vedenju in trpinčenju zaposlenih na Ministrstvu za kulturo ter na ljubljanskem Konservatoriju za glasbo in balet, kjer je Prešiček prej deloval kot ravnatelj. Sindikat delavk in delavcev ministrstva za kulturo je zapisal, da je Prešiček, citiramo, “med sodelavci dokončno izgubil kredibilnost”, in da “človek s takšnim osebnostnim profilom ni primeren za opravljanje javnih funkcij in zato z njim ne more sodelovati”. Konec citata. Sindikat je za pomoč in javno stališče poprosil Zagovornika načela enakosti in Varuha človekovih pravic.

Spomnimo še, da je Prešiček v času ministrovanja devetkrat naročil prevoz glasbenih inštrumentov s službenim vozilom na Konservatorij. Da so upravičili potne naloge, so na administraciji te prevoze označili kot prevoz paketa. Predsednik Socialnih demokratov Dejan Židan je dejal, da jih mora Prešiček, citiramo, “zaradi te napake dobiti po prstih”. Konec citata.

Zakaj bo zahtevana 2/3 večina poskrbela za politično najmanj problematičnega varuha človekovih pravic?
 / 9. 1. 2019
Mandatno-volilna komisija Državnega zbora je podprla predlog predsednika republike Boruta Pahorja o imenovanju Petra Svetine za novega varuha človekovih pravic. Za predlog je glasovalo 14 poslancev, proti ni bil nihče; poslanci SDS niso glasovali. S potrditvijo mandatno-volilne komisije predlog o imenovanju sedaj roma v Državni zbor, kjer je za izvolitev varuha človekovih pravic potrebna dvotretjinska večina. Glasovanje bo potekalo v torek, na naslednji redni seji parlamenta. Svetini, specialnemu pedagogu za osebe z motnjami v duševnem razvoju, se obeta izvolitev, saj so mu podporo napovedale vse parlamentarne stranke z izjemo SDS, katere poslanci se bodo o podpori izrekli pred samim glasovanjem. Zdajšnji varuhinji Vlasti Nussdorfer se šestletni mandat izteče 23. februarja.

Vlada je na redni seji potrdila investicijski program za izgradnjo drugega tira med Divačo in Koprom, ki ne vključuje madržarskega finančnega vložka v vrednosti 200 milijonov evrov. Celoten znesek naložbe za drugi tir je tako ocenjen na 1,194 milijarde evrov. Po besedah ministrice za infrastrukturo Alenke Bratušek se bo projekt v celoti poplačal iz prihodkov podjetja 2TDK, to je iz dajatev prevoznikov tovora. Država je z začetkom letošnjega leta na določenih avtocestnih odsekih namreč začela pobirati pribitek k cestnini za tovorna vozila, s prvim marcem pa bo uvedla še takse na pretovor v Luki Koper. Uvedba uporabnine za železniške tire je načrtovana za 1. januar 2020. Potrditev investicijskega programa kljub temu ne izključuje sodelovanja Madžarske ali katere druge zaledne države. Vlada mora za sprostitev evropskih sredstev finančno konstrukcijo zapreti do konca.

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness