Današnji Off program začenjamo z zakislitvijo vzdušja italijanskega političnega vrha, za katero je poskrbela odločitev ustavnega sodišča glede reforme volilnega zakona, poznanega pod imenom Italicum. Ta je predvideval, da bi stranka, ki na volitvah v spodnji dom parlamenta dobi več kot 40 odstotkov glasov, avtomatično dobila večino sedežev v spodnjem domu. Če nobena stranka ne bi dosegla 40 odstotkov glasov, bi se organiziral drugi krog volitev med dvema največjima strankama. Ustavno sodišče je pritrdilo pribitku sedežev za stranko, ki dobi več kot 40 odstotkov glasov, razveljavilo pa je določbo o organizaciji drugega kroga v primeru odsotnosti stranke z več kot 40 odstotki. Pojasnjuje Erik Longo, ustavni pravnik z Univerze v Macerati.

Izjava

Kisle nasmeške pri parlamentarcih pa je izvabila tudi vsebina naslednje vesti, ki vas bo dokončno prepričala, da se svet spreminja. Belgijski parlament je namreč odločil, da bodo morali v parlamentarni menzi plačevati za vino in pivo. Vse pijače so bile namreč dotehmal na voljo brezplačno. Zdaj se bodo lahko belgijski predstavniki ljudstva zastonj nalivali le še s kavo. Poslanci so ocenili, da bodo spremembe doprinesle k izboljšanju nivoja razprave.

Konec zastonjkarstvu pa je napovedala tudi nemška vlada.  Ta je v parlamentarno obravnavo poslala zakon, ki bo povzročil, da si bomo legendarni Kraftwerk refren pesmi Autobahn mrmrali z grenkim priokusom. Predviden zakon namreč na nemške avtoceste uvaja cestnine. Predlog je usklajen z Evropsko komisijo, ki je sprva od nemških oblasti zahtevala tudi kratkoročne vinjete. Tako bodo zdaj tisti z bolj okoljsko prijaznimi avtomobili za 10 dni vožnje po nemških avtocestah plačali dva evra in pol, celoletna prepustnica pa bo stala 130 evrov. Ukrep bo sicer prizadel samo tuje voznike, saj se bo zaradi uvedbe cestnin Nemcem sorazmerno znižal davek na motorna vozila. Zakonu, kot je pri cestninah v navadi, nasprotujejo predvsem oblasti sosednjih držav. Avstrijski minister za promet je napovedal pritožbo na Sodišče Evropske unije.

Prav verjetno pa je, da plačilo cestnine ne bo vaš edini postanek na nemški meji. Evropska komisija je namreč Svetu EU predlagala, da državam članicam dovoli za tri mesece podaljšati nadzor na notranjih schengenskih mejah. Komisija argumentira, da so se razmere sicer stabilizirale, a je pretnja kolapsa še vedno previsoka. Govora je o nadzoru na mejah Avstrije, Nemčije, Danske, Švedske in Norveške. O odločitvi bo Svet EU glasoval s kvalificirano večino, kolovodja opozicije pa naj bi bila prav Slovenija. Druge nasprotujoče države naj bi slovenski vrh iskal danes na neformalnem zasedanju notranjih ministrov EU na Malti.

Način soočanja s pretnjo kolapsa pa je tudi novi, 200 milijonov evrov vredni program Evropske komisije za Libijo in Severno Afriko. Ta pod pretvezo mantre “reševanja krize na izvoru” uvaja zgolj več represivne mejne kontrole. Omenjeni znesek bo tako namenjen pretežno patruljiranju v libijskih teritorialnih vodah ter poostrenem nadzoru na libijskih mejah s Čadom in Nigrom. Ukrep je uvertura v dokončno splavljenje projekta “Mediteranska mreža Morski konjiček”, ki bi povezoval in koordiniral obalne straže Grčije, Italije, Francije, Cipra, Portugalske in Španije.

S-lol-venski blok

Bilo kuda, mejni nadzor svuda. Slovenski hram demokracije Državni zbor je potrdil spremembo Zakona o nadzoru državnih mej. Zakon je podprlo kar 67 poslancev. Jedro spremembe je ureditev odškodnin za lastnike zemljišč, kjer je nameščena bodeča žica in druge ovire, ter novi načini nadzora mejnih prehodov, kot je na primer sistem avtomatskega prepoznavanja registrskih tablic. Nepovezani poslanec Bojan Dobovšek je zakon sicer podprl, a z določenimi zadržki. Najprej glede odškodnin.

Izjava

Dobovšek probleme vidi tudi v novih načinih nadzora.

Izjava

Pa še opomnik za lažje spremljanje dela v Državnem zboru. Danes bo Državni zbor na plenarni seji glasoval o noveli Zakona o tujcih. Glede slednjega se je danes oglasil tudi Visoki komisariat Združenih narodov za begunce, ki je opozoril, da bi spremembe zakona lahko ogrozile pravico do azila za vse begunce. Zategadelj poziva poslance, da novele ne podprejo.