Notranji ministri držav članic Evropske unije so se na včerajšnjem zasedanju strinjali z osnutkom sporazuma, ki bi urejal postopanje v zvezi z begunci. V njem niso uspeli doseči dogovora glede zavezujočih kvot pri razporeditvi beguncev, so se pa strinjali z vzpostavitvijo begunskih centrov v Grčiji in Italiji, ne pa tudi na Madžarskem. Poleg tega bodo ustanovljeni tudi tako imenovani procesni centri v državah zunaj Evropske unije, natančneje v Turčiji in zaenkrat še neimenovanih severnoafriških državah. Preko eksteritorialnih procesnih centrov bi Evropa lahko razločila med begunci in ekonomskimi migranti, ki bi jih tako lahko lažje vračala, je pojasnila britanska notranja ministrica Theresa May.

Na Madžarskem je z današnjim dnem začela veljati nova zakonodajna ureditev, po kateri bo nelegalnemu vstopu v državo sledila aretacija in v primeru beguncev na balkanski poti deportacija nazaj v Srbijo. Policija je v boju proti migrantom dobila pooblastila za preiskavo domov brez sodnega naloga. Poleg tega so ob meji s Srbijo razglasili izredne razmere, mejo pa varuje vojska.

Če je prihod beguncev Evropo razdelil na dva pola, pa jo združujejo strateško-varnostna vprašanja. Švedska je napovedala tesnejše sodelovanje z državami članicami zveze NATO in podpisala varnostni sporazum s Poljsko. NATO pa se utegne razširiti tudi na južni fronti. Ameriški podpredsednik Joe Biden je napovedal, da bodo Združene države Amerike na decembrskem zasedanju zunanjih ministrov zveze podprle pristop Črne gore.

V srednji Rusiji pa medtem poteka osrednja letna vojaška vaja, imenovana Center 2015. V njej sodeluje 95 tisoč vojakov, 7 tisoč oklepnih vozil, 170 letal in 20 ladij. Poleg ruskih sodelujejo še kazahstanski vojaki, kot opazovalci so prisotni tudi častniki ostalih držav ruske alternative NATU, Kolektivne varnostne zveze pogodbene organizacije CSTO. Ti vključujejo predstavnike Tadžikistana, Kirgizistana, Belorusije in Armenije. Ruski predsednik Putin se medtem mudi v tadžikistanski prestolnici Dušanbe, kjer je poudaril, da lahko Tadžikistan, kjer so v zadnjih tednih izbruhnili spopadi med vladnimi silami in uporniki pod vodstvom bivšega obrambnega ministra, vedno računa na rusko pomoč pri zagotavljanju varnosti.

Medtem ko se nadaljuje razkazovanje moči zahodnega in vzhodnega zavezništva, se nadaljuje tudi obrobni konflikt med ZDA in Rusijo v Siriji, na dan pa prihajajo nove informacije o poskusih njegove razrešitve. Martti Ahtisaari, ki je, sicer neuradno, na začetku konflikta sodeloval pri poskusih njegove razrešitve, trdi, da je ruski veleposlanik pri Združenih narodih Vitalij Čurkin leta 2012 predlagal rešitev, ki bi zadovoljila obe strani, pa so jo zahodne sile ignorirale. Čurkin naj bi predlagal kompromis, po katerem Zahod ne bi oboroževal opozicije, začeli naj bi dialog, ki bi pripeljal do politične rešitve, Rusija pa bi sprejela glavno zahtevo Zahoda, to je odstop Asada, ki bi mu omogočili eleganten umik. Ahtisaari trdi, da je bil Zahod takrat tako prepričan, da bo Asadov režim v vsakem primeru padel, da ponudbe ni niti resno obravnaval.

Brez zunanjega vmešavanja pa se bo sprave lotila Šrilanka. Tamkajšnja vlada je 6 let po koncu vojne proti separatističnim Tamilom na severu države napovedala vzpostavitev komisije, ki bo preiskala obtožbe o kršitvah človekovih pravic v obdobju vojne. Napoved prihaja nekaj ur po tem, ko je komisija Združenih narodov za človekove pravice objavila poročilo, v katerem poziva k celoviti preiskavi. Vzpostavitev šrilanške komisije bo podprla tudi resolucija, ki jo bo komisija obravnavala na zasedanju ta mesec, sponzorirajo pa jo ZDA. Spomnimo, dokler je bil na južnoazijskem otoku na oblasti bivši predsednik Mahinda Radžapaksa, ki je vodil Kitajski naklonjeno zunanjo in gospodarsko politiko, so ZDA vztrajale pri vzpostavitvi neodvisne mednarodne preiskave. Takšne načrte je v Združenih narodih blokirala Kitajska, od prihoda Radžapaksovega naslednika Maitripala Sirisene, ki skuša uravnotežiti interese različnih sil v regiji, pa so ZDA svojo pozicijo obrnile.

Tajska vlada je za bombni napad na hindujsko svetišče v Bangkoku pred mesecem dni uradno obtožila etnične Ujgure, glavni osumljenec pa naj bi zbežal v Turčijo. Špekulacije o vpletenosti Ujgurov so se pojavljale že od začetka, saj je Tajska dober mesec pred napadom, na Kitajsko vrnila 100 pripadnikov te preganjane etnične skupine. Tajska je postaja na poti Ujgurov, ki iz province Šinjiang na zahodu Kitajske večinoma skušajo prebežati v Turčijo. Kot se za tajsko hunto spodobi, informacije ostajajo pod trdnim nadzorom oblasti, ki podrobnosti glede preiskave in njenih ugotovitev ni razkrila.

Sekcija dimnikarjev pri Gospodarski zbornici Slovenije je pripravila tiskovno konferenco, na kateri je predstavila svoje nasprotovanje osnutku Zakona o dimnikarski dejavnosti. Osnutek predvideva ukinitev koncesnin in prepustitev dimnikarske dejavnosti prostemu trgu. Aleksander Županek, predsednik Komisije za dimnikarsko dejavnost, pojasni razloge za nasprotovanje:

Izjava