OFF enakovrednega Irana

OFF enakovrednega Irana

Aktualno-politična novica
28. 10. 2015 - 15.00
 / OFF

Zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike je napovedalo, da bo k pogovorom o končanju vojne v Siriji povabljen tudi Iran. ZDA s tem priznavajo Iran kot ključnega partnerja pri razreševanju sirske krize, kar odraža odmik od dosedanje politike. Prisostvovanju Irana so najglasneje nasprotovale zalivske monarhije s Saudsko Arabijo na čelu, ki v perzijski državi vidijo regionalnega tekmeca. Zadnjič je udeležbo na omenjenih pogajanjih Iranu podal Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon pred dvema letoma, a je moral povabilo pod pritiskom Združenih držav Amerike in Velike Britanije umakniti. Iran je potrdil udeležbo zunanjega ministra Javada Zarifa na naslednjem srečanju konec tega tedna.

ZDA hkrati napovedujejo ojačanje vojaške kampanje v Siriji in Iraku. Obrambni minister Ash Carter je poleg več letalskih napadov napovedal tudi večjo vlogo kopenske vojske pri napadih na pripadnike tako imenovane Islamske države in morebitno napotitev helikopterskih sil na bojišča v Iraku.

Posledice sirske vojne je vedno bolj čutiti tudi v Evropi. In to ne le na humanitarni ravni, temveč tudi institucionalni - prihod beguncev zaradi samovolje posameznih držav ustvarja vedno večji pritisk na obstoj Schengenskega sistema. V podoben prepir glede nesodelovanja pri upravljanju begunskega toka, kot smo ga pred dnevi lahko spremljali med Slovenijo in Hrvaško, sta se zapletli še Avstrija in južnonemška dežela Bavarska. Bavarska Avstrijo obtožuje nenapovedovanja prihoda beguncev, Avstrija pa nemško deželo, da narazumno omejuje prestope meje.

Poljski predsednik Andrzej Duda je vložil veto na ratifikacijo podnebnega protokola iz Dohe. Omenjeni protokol, sprejet leta 2012, ni prinesel novih zavez, temveč je zgolj podaljšal veljavnost zavez iz Kyotskega protokola do leta 2020. Duda je veto vložil, dan preden je odpotoval v Pariz na nadaljnje pogovore glede reševanja podnebne krize. Predsednik je član Stranke za pravo in pravičnost, ki je zmagala na nedeljskih volitvah.

V nedeljo so imeli volitve tudi v Slonokoščeni obali. Slavil je trenutni predsednik Alassane Ouattara, ki je zbral 84 odstotkov glasov. Ouattara je oblast prevzel po volitvah leta 2011, ki jim je sledila kratka državljanska vojna. Po posredovanju francoskih sil je takratni predsednik Laurent Gbagbo priznal poraz in prepustil vodenje države Ouattari. Od takrat se predsednik sooča z obtožbami o sodnem pregonu pripadnikov nasprotujočih milic in imuniteti pripadnikov njegovih zaveznikov. Je pa bivši visoki uradnik Mednarodnega denarnega sklada uspešen pri uresničevanju gospodarske rasti, kar mu zagotavlja podporo poslovnih interesov.

Volitve pa naslednjo nedeljo pričakujejo tudi v Turčiji. Nekaj dni pred tem tamkajšnja oblast nadaljuje s politiko represije nad opozicijskimi mediji. Tokrat je policija vdrla v prostore televizijskih kanalov Kanalturk in BugunTV ter prekinila oddajanje. Kanala sta v lasti holdinga Koza-Ipek, ki ga oblasti obtožujejo financiranja s strani Fetullaha Gulena, bivšega kolega, zdaj pa nasprotnika trenutnega predsednika Reccepa Tayyipa Erdogana.

Evropska unija in Kosovo sta podpisala stabilizacijsko-pridružitveni sporazum. Sporazum predvideva postopno ukinitev carin in ostalih omejitev pri poslovanju med kosovskimi in evropskimi podjetji ter uskladitev kosovske zakonodaje z evropsko. V veljavo naj bi stopil v začetku prihodnjega leta, po tem, ko ga ratificirata evropski in kosovski parlament. Podpis sporazumu gre razumeti kot vzpodbudo opoziciji, da po štirikratni prekinitvi seje parlamenta, večkrat tudi z uporabo solzivca, vendarle omogoči sprejetje svežnja zakonov, s katerimi bi se implementiral bruseljski dogovor v zvezi z oblikovanjem Zveze srbskih občin na severu nekdanje jugoslovanske avtonomne pokrajine.  

 

Slovenija ne razmišlja več o postavitvi ograje na meji, kar je kot možnost še pred dnevi dopuščal premier Miro Cerar. Namesto tega zdaj govorimo o tehničnih ovirah. Prisluhnimo zunanjemu ministru Karlu Erjavcu:

Izjava

Med te tehnične možnosti verjetno poleg ograje spadajo še vsaj kopanje jarkov, gradnja nasipov in protitankovske ovire, po vsej verjetnosti pa bomo ostali pri ograjah. Tako imenovane “tehnične ovire” pa je medtem na delu meje s Slovenijo napovedala tudi avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner. To bo prvi tak primer med dvema članicama Schengenskega območja.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.