Začenjamo z novicami iz vzhodne Ukrajine. Vladne sile so v napadu poskušale zavzeti mesti Snižn in Torez, ki ležita v bližini padlih ostalin sestreljenega malezijskega letala. Območje ima za ukrajinsko vojsko določeno mero strateške vrednosti, saj tam separatistični uporniki vzdržujejo ključno postojanko regije Horlivka. Regija sicer ostaja pod močnim nadzorom separatističnih upornikov, ki pa so na zadnji tiskovni konferenci zagotovili, da bo avstralskim in malezijskim preiskovalcem na prizorišče omogočen prost dostop, kar pa so za svoj napad očitno izkoristile ukrajinske varnostne sile. Zaradi nadaljevanja spopadov ostaja preiskava glede odgovornosti sestrelitve potniškega letala odložena do umiritve razmer.

Poleg evropskih sankcij zaradi napetih razmer v Ukrajini se Rusija sooča z novimi neugodnimi obsodbami. Haaško sodišče je Kremlju naložilo plačilo odškodnine v višini 50 milijard ameriških dolarjev lastnikom delnic bivšega naftnega giganta, Yukosa. Podjetje, ki je bilo nekoč posredno v lasti največjega ruskega oligarha Mikhaila Hodorkovskija, je padlo v državno last  skupaj z večino njegovega  premoženja in dano v vodenje Putinovim najbližjim sodelavcem, ko je bil nesrečni (beri cinično) oligarh strpan v zapor zaradi obtožb davčne utaje. Rusija se plačilu odškodnin izogiba in po besedah zunanjega ministra Sergeja Lavrova pripravlja pritožbo na sodbo sodišča.

Vlada Velike Britanije je odprla dražbo licenc za izvajanje hidravličenga drobljenja, bolj znanega kot “fracking”, na svojem ozemlju. Skoraj polovica dežele bo tako po novem postala odprta energetskemu izkoriščanju, skrb vzbujajoče pa je dejstvo, da bo iskanje zemeljskega plina  mogoče tudi na zaščitenih območjih. Oblasti sicer zagotavljajo, da so zagotovljene ustrezne varovalke, kar pa ne prepriča civilne javnosti. Čeprav izkušnje drugod pričajo o tem, da je hidravlično drobljenje izjemno neučinkovita metoda pridobvanja plina, so britanski državniki posebej ustrežljivi do kupcev licenc. Podjetja, ki bodo na britanskih tleh črpala zemeljski plin, bodo deležna nižjih obdavčitev in dolžna odvajati precej manj dohodka lokalni skupnosti kot je to v veljavi drugod.

Razmere na območju Gaze se umirjajo, potem ko je Hamas podprl poziv Združenih narodov po začasni prekinitvi ognja. Po sobotnem obojestranskem začasnem premirju, ki je trajalo komaj kaj več kot dvanajst ur, je Izrael zavrnil njegovo podaljšanje, potem ko je Hamas preko noči neuspešno izstrelil nekaj jalovih raket na izraelsko ozemlje. Hamasovo kršitev premirja so nasprotne sile kaznovale z raketnim obstreljevanjem, ki je za sabo pustilo deset mrtvih in več ranjenih. Izčrpavajoči izraelski napadi in začetek ramazanskega bajrama, praznovanje konca posta, so prisilili Hamas k začasni odložitvi orožja. Umiritev razmer pa je izkorisistil Izrael, ki s pehotnimi ofenzivami na okupirano območje nadaljuje z operacijami uničevanja sistema podzemnih rovov.

Neenakovreden vojaški spopad, ki predvsem na palestinski strani ne izbira svojih žrtev, je spodbudil Varnostni svet Združenih narodov k jasnim zahtevam po spoštovanju mednarodnih zakonov in končanje spopadov za časa bajrama in naprej. Nasproti delni uspešnosti premirja pa diplomatskim pogajanjem, ki potekajo  pod vodstvom ameriškega zunanjega ministra Johna Kerryja, ni videti napredka. Hamas za pogoj miru postavlja konec ekonomske blokade okupiranega območja Gaze s strani Egipta in Izraela, ta pa za začetek pogovorov zahteva popolno razorožitev Hamasa in neovirano uničenje podzemnih rovov. Pričakovano med stranema dialoga ni na vidiku.

Radikalna islamistična skupina Boko Haram še naprej ustrahuje srednjeafriško prebivalstvo, tokrat pa so se skušali lotiti dela političnega vrha Kameruna. Teroristična skupina je v napadu na prebivališče podpredsednika kamerunske vlade Amadou Alija ugrabila njegovo ženo, pri tem pa ubila tri ljudi. V ločenem napadu je skupina ugrabila še religijskega vodjo in župana tamkajšnjega mesta Kolofata Seinija Boukarja Lamineja. Skupina sicer obvladuje severna območja Nigerije, ki je tudi prizorišče večine njenih napadov, vendar pa se z nevšečnostmi fanatizma soočajo tudi na severni meji Kameruna, kamor je kamerunska vlada že poslala več kot tisoč vojakov v pomoč nigerijskim silam v boju proti zloglasnim islamistom.

Od radikalnih nigerijskih islamistov se selimo k dušebrižniškim ugandskim katolikom. Ugandsko ministrstvo za etiko in integriteto ter cerkvene oblasti so ostro napadle akcijski program ministrstva za zdravstvo, ki uvaja poučevanje najstniških deklet o načrtovanju družine in s tem uvaja v prakso uporabo različne oblike kontracepcijskih sredstev. Enoletni načrt pod imenom “Let Girls be Girls - Pustimo dekletom biti dekleta” predvideva pedagoške programe spolne vzgoje in brezplačen dostop do kontracepcije mladim dekletom in fantom, kar pa je v tej globoko religiozno državi, v kateri je možnost splava dovoljena le v izjemnih primerih, vzbudilo mnogo negodovanja. Navkljub prepovedi pa se za splav odloči okoli 24 odstotkov ugandskih deklet med 15. in 24. letom, tretjina teh pa se mora zaradi neprimernih pogojev operacije zdraviti zaradi nadaljnjih zdravstvenih komplikacij. Nasproti izjemno visoki ranljivosti mladih ugandskih žensk, ki pogosto zanosijo že kot poročene mladoletnice, pa katoliške oblasti ugovarjajo, da bi uvajanje kontracepcije v deželo prineslo le greh, pa čeprav sladek.

Avstrijske oblasti so v nam bližnjem Dunaju začele s prisilno deložacijo skvota Pizzeria Anarchia. Omenjeni skvot je s svojim delovanjem začel pred tremi leti, medtem pa postal neločljivi del lokalne skupnosti, hkrati pa primer neuspelih praks gentrifikacije. O skvotu in o težavah, s katerimi se je v letih svojega obstoja soočal, smo govorili z Matejem Pehnecem, ki je bil do še pred kratkim v neposrednem stiku s skvoterji.

Izjava v posnetku