Kakih petsto mehiških klovnov se je v Mexico Cityju zbralo na svojevrstnem mirovnem zborovanju, nekakšnem smehotonu, na katerem so zanikali vpletenost v umor bivšega voditelja narkokartela iz Tijuane. Francisca Rafaela Arellana Felixa so namreč v klovne našemljeni napadalci prerešetali na družinski zabavi, resnični klovni pa so prepričani, da je nekdo zlorabil njihove profesionalne delovne pripomočke. Klovni naj bi bili namreč pogosto žrtve roparjev, njihovi kostumi pa so nato uporabljeni kot krinka pri izvedbi kriminalnih dejanj.

Svojevrstno, in to drago zabavljanje so tudi dirke formule 1, kar je že nekaj časa jasno tudi lokalnim aktivistom v indijski zvezni državi Utar Pradeš. S pomočjo peticije so dosegli, da bo vrhovno sodišče tik pred nameravano izvedbo dirke za veliko nagrado Indije odločalo o zahtevi po odpovedi tekmovanja v Noidi. Pobudniki peticije zahtevajo, da organizatorji tekme plačajo poseben davek na zabavne prireditve. Pred dvema letoma so tako dosegli, da so državni organi dirko uvrstili v zabavno, za katero se plača omenjeni davek, in ne v športno kategorijo. Enako je pri nakupu vstopnic tudi letos, lani pa menda tega davka organizatorji niso plačali. Naslednje leto zagat ne bo, ker dirka ne bo več uvrščena na koledar prvenstva. Čelnik formule ena Bernie Ecclestone je pojasnil, da so se za črtanje odločili zaradi "logističnih težav". Skratka, zelo smiselno zapravljenih 450 milijonov dolarjev za pred kratkim zgrajeno mednarodno dirkališče.

Dirka se tudi v sosednjem Pakistanu, kjer ameriški droni tekmujejo, kateri bo prej odstrelil katerega od domnevnih islamskih skrajnežev, hkrati pa pobil še vse živo v radiju nekaj metrov od tarče. Premier Navaz Šarif je na srečanju z ameriškim predsednikom Barackom Obamo v Washingtonu zahteval, da jenkiji zaustavijo napade z brezpilotnimi letali na severozahodu države. Ocenjuje se, da je bilo od leta 2004 v napadih ubitih med 2000 in 4700 ljudi, kar trenutno predstavlja največji kamen spotike v odnosih med državama.

Ob Šarifovem obisku Združenih držav se je s 60-stranskim poročilom na temo dronov oglasil tudi Amnesty International. Od Združenih držav je zahteval, da razgrnejo tajnost, s katero je program obdan, in da se sodi odgovornim za nezakonite uboje. Prst so varuhi človekovih pravic usmerili predvsem v obveščevalno agencijo Cia. Njeno postopanje ne smrdi samo po nespoštovanju mednarodnega prava, prej ali slej bi morala odgovarjati glede vojnih zločinov.

Romunski evroposlanec Dumitru Zamfirescu se je znašel v primežu medijev, potem ko se je izkazalo, da pri glasovanju podpre praktično vsak predlog. Očita se mu spodkopavanje ugleda institucije in prispevanje k politični apatiji, saj ni glasoval niti proti enemu od 541 predlogov, ki so se znašli na glasovanju. Pogosto naj bi podprl celo predloge, ki si medsebojno nasprotujejo, ali pa zgolj na podlagi referenečne številke, ki jih spremljajo.

Njegova „pozitivna nastrojenost“ je še posebej zablestela pred kratkim, ko je v vrsti podprl 63 kontroverznih predlogov glede regulative tobačne industrije. Medijem naj bi ga razkrinkal avstrijski sosed v poslanskih klopeh Martin Ehrenhauser, ki je znan po razkrinkavanju zlorab znotraj institucij Evropske unije. Romunu in podobnim kalibrom naj bi najverjetneje šlo predvsem za denar, saj evroposlanci dobivajo bonus plačilo za pridno udeleževanje zasedanj in če glasujejo za vsaj polovico pobud. Zamfirescu je sicer znan po svojih skrajno nacionalističnih prepričanjih.

Pred tednoma smo poročali o protestu črnogorskih novinarjev, ki so mnogokrat tarče nasilja, tudi umorov, sodnega epiloga pa ne doživijo. V Makedoniji je novinarski ceh prav tako že večkrat protestiral, tokrat pa zato, ker je sodišče novinarskega kolega Tomislava Kezarovskega spoznalo za krivega in obsodilo na štiri in pol letno kazen. Zakaj? Ker je izdal identiteto skrite priče na nekem procesu. Kasneje se je dognalo, da je priča pod prisilo policije lažno pričala. Več o protestu Zoran Dimitrovski:

Izjava je dostopna v posnetku oddaje

Študentski zbor Študentske organizacije Univerze v Ljubljani je določil, da bo 27. novembra izpeljan referendum o uveljavitvi novega statuta ŠOU-a. Poslanska skupina Iskra je včeraj namreč vložila svoj predlog statuta in več kot 500 podpisov pod zahtevo za razpis referenduma. V Iskri menijo, da je ŠOU v Ljubljani odtujena in netransparentna organizacija, ki je uperjena proti interesom študentov. Več o tej tematiki boste lahko izvedeli v jutrišnji oddaji „Kaj pa univerza?“, dodajmo le, da je poslanska skupina Povezani že napovedala vložitev še enega referendumskega zahtevka, katerega podrobnosti pa bodo predvidoma predstavili šele prihodnji teden. Predsedstvo ŠOU v Ljubljani študentski referendum podpira, meni pa, da bi morale poslanske skupine pred tem poiskati soglasje.

V Tolminu poteka znanstveni simpozij o velikem tolminskem puntu, ki se je zgodil leta 1713. Nova dognanja jasneje slikajo položaj kmeta v tedanjem času in prostoru, poleg tega pa, kakor nam je povedala zgodovinarka Dragica Čeč, tudi:

Izjava je dostopna v posnetku oddaje

Upori potekajo tudi dandanašnji, pri čemer je mogoče potegniti nekatere vzporednice med besom tedanjih kmetov in sedanjim družbenim nezadovoljstvom:

Izjava je dostopna v posnetku oddaje

Splošnim razmeram v prid ne govorijo niti zadnji statistični podatki o letošnjem pridelku opazovanih poljščin. Poletna suša je prizadela koruzo, hmelj, sončnice in buče, še posebej pa je udarila po krompirju. Porazna letina bo najslabša v zadnjih 20 letih. Skupno so ga pridelovalci pridelali 64.000 ton, kar je recimo za petino manj kot lani. Precej bolj zadovoljni so lahko sadjarji v intenzivnih in ekstenzivnih nasadih ter vinogradniki, ki bodo precej izboljšali lanskoletni mizeren rezultat.

Poteka pa tudi simpozij o problematiki slepih, slabovidnih in ljudi z motnjami branja, ki ga v okviru projekta Knjižnica slepih in slabovidnih pripravlja Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije. Več nam pove Tomaž Wraber iz Zveze društev slepih in slabovidnih:

Izjava je dostopna v posnetku oddaje

Povsem na kratko: Trenutnemu programskemu svetu mariborske KC Pekarne se kot osrednjemu odločevalskemu telesu uporabnikov Pekarne decembra izteče mandat, zato je objavil vabilo za oddajo kandidatur za nove člane. Rok se izteče 3. novembra ob polnoči.