Preiskava Združenih narodov je ugotovila malomarno ravnanje in upravljavsko nesposobnost več visokih predstavnikov ZN pri izbruhu kolere v Zimbabveju leta 2008. Več mesecev pred izbruhom je šef humanitarnega urada ZN v Zimbabveju, Georges Tadonk, opozarjal svoje nadrejene, da obstaja nevarnost izbruha. Le-ti pa se na opozorila niso odzvali, saj se je Zimbabve takrat nahajal sredi politične krize, visoki predstavniki ZN pa niso želeli imeti težav z vlado Roberta Mugabeja. Prav tako naj bi Tandoki leta 2009 zaradi svoje glasnosti in kritike izgubil službo. Pri izbruhu kolere je bilo okuženih 100.000 ljudi, 4.000 pa jih je umrlo. Glede na ugotovitve raziskave so napačno postopali visoki uslužbenci ZN, med katerimi je bil tudi šef humanitarnega oddelka John Holmes. Nihče izmed krivcev pa ne zaseda več svoje pozicije, zato ni jasno, kako in na kakšen način naj se kogarkoli kaznuje.

Kitajska je usmrtila mjanmarskega mamilaškega barona in tri pajdaše, ki so leta 2011 med napadom na dve ladji na reki Mekong umorili 13 kitajskih mornarjev. Reka Mekong je pomembna arterija za trgovanje med jugozahodom Kitajske in jugovzhodno Azijo, poteka pa prek zlatega trikotnika - mejne regije med Mjanmarom, Laosom in Tajsko, ki je polna kriminalnih združb s poslovnim modelom preprodaje ilegalnega blaga. Tudi na napadenih ladjah so policijske sile našle večjo količino metamfetaminov. Transfer obsojenih iz zapora v jugozahodni provinci Yunnan v glavno mesto province, kjer so bili usmrčeni, je bil predvajan na nacionalni televiziji. Kitajska je v zadnjem času sicer opustila paradiranje obsojenih na smrt pred kamerami, v tem primeru pa je naredila izjemo, saj je brutalnost napada izzvala ogorčenje v kitajski javnosti.

Francoski satelitski ponudnik GlobeCast je zavrnil pobude evropskega satelitskega operaterja Eutelsat, da se prekine predvajanje iranskih kanalov. Po njihovem mnenju so Eutelsatove zahteve pravno popolnoma neutemeljene. Podobne pobude je Eutelsat sprožil že večkrat, saj se sklicuje na svojo interpretacijo evropskih sankcij proti Iranu. Mimogrede, Evropska unija je Eutelsatovo sklicevanje na okvir evropskih sankcij proti Iranu za ukinjanje iranskih televizijskih programov že pred časom zavrnila. Kljub temu je pod pritiskom Eutelsata v sredo klonil operater BHS iz Dubaja, medtem ko je satelitski operater Gulfsat iz Kuvaita klonil 20. februarja.

Saga okrog ustanovitelja spletišča Megaupload Kim DotComa se nadaljuje. Novozelandsko sodišče je ugodilo pritožbi Združenih držav Amerike, s katero je odpravilo odločbo nižjega novozelandskega sodišča. Le-to je Združenim državam Amerike naložilo, da odvetnikom Kim Dotcoma dajo vpogled v vse dokaze proti Dotcomu, s čimer bi se lahko izpodbijalo potrebno pravno podlago za izročitev Dotcoma v Ameriko. Najnovejša odločitev sodišča je utemeljena na dejstvu, da naj bi vpogled v celotno dokazno gradivo vzel preveč časa, s čimer bi se sojenje in morebitna izročitev zavlekla. Odvetniki Dotcoma so že napovedali pritožbo na vrhovnem sodišču Nove Zelandije.

Mednarodni skupini znanstvenikov je prvič v zgodovini uspelo natančno izmeriti hitrost vrtenja črne luknje v galaksiji NGC 1365, ki je 56 milijonov svetlobnih let stran od Zemlje. Dognanje jim je omogočil nuklearni spektroskopski teleskop, ki sta ga v orbito lani poslala NASA in Evropska vesoljska agencija. Črna luknja se vrti s 84 % hitrosti, ki jo dovoljuje relativnostna teorija, kar je izjemno blizu hitrosti svetlobe. Z določitvijo hitrosti črnih lukenj bodo znanstveniki dobili večji vpogled v načine njihovega nastanka, obenem pa bodo lahko preverjali pravilnost relativnostne teorije, saj so črne luknje skoraj perfekten primer le-te.

V Mariboru se bo odvila prva javna tribuna v sklopu projekta Revolt in alternative, kjer bodo sodelovali različni civilni akterji. Med njimi je tudi sociolog in član gibanja Gotof si! Franc Trček, ki je o stanju v Mariboru povedal sledeče:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Evropska unija je po več kot letu dni pogajanj sprejela dogovor “Basel III”, ki naj bi postavil trše temelje in strožja pravila za banke in finančne institucije, s čimer se poskuša preprečiti bodoče finančne krize v prihodnosti. Več nam je povedala evroposlanka in članica odbora za ekonomske in monetarne zadeve Mojca Kleva:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Kdo bo nadziral izvajanje novih določil? Nadaljuje Mojca Kleva:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.