Off evropskih volitev in arabskega Dogovora

Off evropskih volitev in arabskega Dogovora

Aktualno-politična novica
rdece morje, egipt, saudova arabija...
5. 3. 2018 - 15.00
 / OFF

Na italijanskih volitvah zmago slavita Gibanje petih zvezd in desna koalicija z vodilnima strankama Liga in Naprej Italija. Po več kot 92 odstotkih preštetih glasov je Gibanje petih zvezd pridobilo prek 32 odstotkov glasov. Ustanovitelj Gibanja Beppe Grillo je pred volitvami obljubljal, da stranka ne bo sklepala koalicij. Za oblikovanje vlade je sicer po volilnem zakonu, sprejetem konec minulega leta, potrebnih vsaj 40 odstotkov prejetih glasov. Najbližje dosegu 40 odstotkov je desna koalicija s 37,3 odstotki, ki je v kampanji zagovarjala evroskeptična in protimigrantska stališča. Od tega je nekaj pod 18 odstotkov prejela Liga pod vodstvom Mattea Salvinija z volilnim geslom po zgledu Donalda Trumpa “Najprej Italija”. Skoraj 14 odstotkov v desni koaliciji ima stranka Naprej Italija s prvakom Silviem Berlusconijem. Ta je kot kandidata za premierski stolček pred volitvami omenjal trenutnega predsednika Evropskega parlamenta Antonia Tajanija. Prek štiri odstotke v desni koaliciji ima še stranka Bratje Italije. Relativna poraženka volitev je do sedaj vladajoča Demokratska stranka, katere proevropska koalicija je prejela 23 odstotkov glasov, od tega skoraj 19 odstotkov Demokratska stranka sama, ki jo vodi Matteo Renzi. Volilna udeležba je bila okrog 74-odstotna.

Nicola Chelotti z londonske Longborough university povzame glavne razloge za poraz Demokratske stranke v luči agende predvolilne kampanje.

Izjava

Več o povolilni Italiji pa v Offsajdu ob petih.

Istočasno z italijanskimi državljani so glasovali tudi švicarski, ki so na referendumu zavrnili pobudo po ukinitvi prispevka za državno medijsko mrežo SRG SSR. Referenduma se je udeležilo okrog 54 odstotkov volilnih upravičencev, proti ukinitvi prispevka pa so glasovali v vseh 23 volilnih okrožjih. Skupno je proti ukinitvi glasovalo 71,6 odstotkov volivcev. Pobudo za ukinitev prispevka, ki znese nekaj manj kot 400 evrov letno, je podpirala največja vladna Švicarska ljudska stranka in njen podmladek, nasprotovale pa so ji vse ostale vladne in opozicijske stranke. Javni servis sicer tri četrtine prihodkov pridobi na račun prispevka državljanov. Hkrati so Švicarji glasovali o pravici vlade, da lahko zbira zvezne davke, ki predstavljajo dve tretjini vseh pobranih zveznih davkov. Brez opozicije sistemu zveznih davkov v kampanji je prek 84 odstotkov volivcev dalo soglasje uveljavljenemu sistemu do leta 2035.

Več kot 450.000 članov nemške Socialdemokratske stranke, krajše SPD, je glasovalo o vstopu v novo veliko koalicijo s stranko krščanskih demokratov CDU in njeno sestrsko stranko CSU. Kar 66 odstotkov socialdemokratov je podprlo novo veliko koalicijo, kar odpira vrata za podpis koalicijske pogodbe. Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je po pričakovanjih že predlagal Angelo Merkel za nov kanclerski mandat. O imenovanju nove stare kanclerke naj bi Bundestag glasoval 14. marca, ko si mora za nov štiriletni mandat Merkel zagotoviti absolutno večino glasov poslancev.

Sile kontinuitete slavijo tudi na lokalnih volitvah v Beogradu. Po 99 odstotkov preštetih glasov je 45 odstotkov prejela lista Srbske napredne stranke predsednika Aleksandra Vučića. Okrog 19 odstotkov glasov je prejela lista nekdanjega župana Dragana Đilasa, prek 9 odstotkov lista Aleksandra Šapića, okrog šest odstotkov pa lista aktualnega zunanjega ministra Ivice Dačića. Volilnega praga petih odstotkov ni preseglo kar 20 list. Skupščina, sestavljena iz predstavnikov štirih strank, bo sedaj izglasovala novega župana. Dosedanji župan Siniša Mali je prihajal iz vrst Srbske napredne stranke. Srbska napredna stranka je prejšnji teden kampanjo vodila tudi na zasneženih beograjskih ulicah, kjer so njihovi aktivisti pomagali s kidanjem snega, notranji minister Nebojša Stefanović pa je državljane povzal, naj za pomoč pokličejo v najbližjo pisarno stranke.

Okoli 10.000 protestnikov, ki nasprotujejo kompromisu o imenu Makedonije z Grčijo, se je zbralo pod kipom Aleksandra Velikega v Skopju. Protest je organiziralo gibanje “Mi smo Makedonija”, ki zahteva prekinitev pogovorov socialdemokratske vlade premierja Zorana Zaeva z grško vlado. Prav tako so protestniki nastopili proti nazivu Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, ki ga uporabljajo Združeni narodi. Makedonska vlada je pred tem zagotovila, da morajo vsi pogovori z Grčijo glede spremembe imena potekati pod pokroviteljstvom Združenih narodov. Zoran Zaev je v preteklosti naznanil, da je pripravljen sprejeti geografski kvalifikator v imenu republike, pri tem pa navedel primere, kot so vardarska, zgornja ali severna Makedonija.

Kitajski premier Li Kečiang je na letnem srečanju Kitajskega ljudskega kongresa predstavil proračun za leto 2018. Predlog proračuna predvideva povečanje vladne porabe za obrambo v velikosti 8,1 odstotkov. Novi obrambni proračun obsega 175 milijard dolarjev, z nekoliko višjim povečanjem kot prejšnje leto, ko so se stroški za obrambo povečali za sedem odstotkov. Nazadnje sprejeti ameriški obrambni proračun, težak 686 milijard dolarjev, sicer kitajskega še zmeraj prekaša za skoraj štirikrat. Li Kečiang je naznanil rast bruto domačega proizvoda za okrog 6,5 odstotkov, kar je nekoliko manj od lanske 6,9 odstotne rasti. Kitajska vlada med drugim načrtuje zmanjšanje proizvodnje jekla za 30 milijonov ton in za 150 milijonov ton manjšo proizvodnjo premoga.

Egiptovsko ustavno sodišče je zavrnilo vse pravne pomisleke nižjih sodnih instanc glede dogovora med Egiptom in Saudovo Arabijo, s katerim je Egipt zalivski monarhiji poklonil dva otoka v Rdečem morju. Dogovor iz leta 2016 je egipotvska vlada sicer že ratificirala, a sta proti podelitvi otokov Tiran in Sanafir nastopili Vrhovno administrativno sodišče in Sodišče za izredne zadeve. Otoka sta že pripadala zalivski monarhiji, a ju je ta leta 1950 Egiptu dala v najem, da jih ne bi zasedel Izrael. Po razsodbi ustavnega sodišča je vladni podpis sporazuma s saudskim princem Mohammadom bin Salmanom dejanje suverenosti, o uveljavitvi dogovora pa lahko odloča le zakonodajno telo. Danes je sicer Mohammad bin Salman prispel na prvi uradni obisk egiptovskega predsednika Abdela Fattaha el-Sisija, odkar je nastopil mesto prestolonaslednika.

Konfederacija slovenskih sindikatov zaradi ločenih dogovorov med vlado in skupinami sindikatov za 11. april napoveduje stavko. Ravnanje vlade, ki se pogaja s štirimi ločenimi skupinami sindikatov, po mnenju Konfederacije slovenskih sindikatov krši dogovor iz leta 2016. Kot poudarja Gvido Novak, predsednik Sindikata vojakov Slovenije, ki spada pod okrilje konfederacije, se njihov boj od siceršnjih sindikalnih zahtev razlikuje po tem, da zastopajo vse uslužbence javnega sektorja.

Izjava

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.