Sodišče v Pakistanu je določilo varščino za izpustitev mlade kristjanke, obtožene bogoskrunstva, ker naj bi zažgala posamezne strani Korana. Štirinajstletna Rimša Masih je bila v priporu že več kot tri tedne, na obravnavi pa so njeni odvetniki zahtevali varščino, saj naj bi ji klerik Hafiz Mohamed Khalid Čišti v torbo podtaknil zažgane liste islamske svete knjige. Odločitev sodišča so že pozdravili zagovorniki človekovih pravic, ki so se za njeno izpustitev zavzemali vse od aretacije. Kdaj bodo deklico izpustili, ni znano. Sodnik Mohamed Azam Kan je namreč določil varščino v višini milijon rupij oziroma približno 8000 evrov, kar je izjemno veliko v državi, kjer morajo številne družine preživeti z le nekaj evri na dan. Zato bo družina deklice najverjetneje potrebovala tujo finančno pomoč.

Kolumbijski predsednik Juan Manuel Santos je zavrnil pozive FARC-a, levičarske uporniške skupine, za premirje med mirovnimi pogajanji z vlado, ki se bodo začela oktobra v norveškem Oslu. Santos je namreč dejal, da ne želi ponoviti napak iz preteklosti, s čimer se je dotaknil neuspelih mirovnih pogajanj iz leta 2002, ki naj bi FARC-u zgolj dali čas za ponovno vzpostavitev.

Socialno omrežje Facebook je končalo milijardo dolarjev vreden prevzem podjetja Instagram, ki razvija priljubljeno istoimensko aplikacijo za obdelavo in objavo fotografij preko mobilnih telefonov. V Facebooku pravijo, da bodo prevzetemu podjetju omogočili individualno nadaljnjo rast, medtem ko bodo njihove izkušnje in znanje uporabili pri nadgradnji storitev Facebooka. Prevzem je sicer s strani mnogih viden kot poskus Facebooka, da še enkrat pridobi prednost pred konkurenco, kot sta Google in Pinterest.

Sodišče v Kansas Cityju je škofa Roberta Finna iz škofije Kansas City Saint-Joseph spoznalo za krivega, ker ni prijavil domnevne spolne zlorabe otrok. Finn je tako postal najvišji predstavnik Katoliške cerkve v Združenih državah Amerike, ki je obsojen v aferi spolnih škandalov. Sodnik John Torrence je razglasil sodbo, potem ko se je 59-letni Finn odločil, da se ne bo boril proti obtožbam. Obsodil ga je na pogojno kazen, v skladu s katero mora zagotoviti, da bodo verski in drugi uslužbenci škofije znali prepoznati in prijaviti morebitne zlorabe. Prav tako mora Finn ustanoviti 10.000 dolarjev vreden sklad, namenjen svetovalni pomoči žrtvam zlorab.

Odločitev Francije za neposredno pomoč sirski opoziciji sicer predstavlja prelom z meseci oklevanja zahoda, a uporniki in aktivisti pravijo, da je pomoči premalo, da bi bila koristna. Francija je pomoč brez posrednikov začela pošiljati prejšnji teden, in sicer v tri regije, kjer je režim predsednika Bašarja al Asada izgubil nadzor. Pomoč ostaja omejena na popravilo pekarn, vodnih sistemov in šol. Asadov režim medtem dobiva podporo od svojih zaveznikov v Rusiji in Iranu. Kremlin vztraja, da nadaljnja prodaja ruskega orožja Siriji ni v neskladju z mednarodnimi sporazumi.

Odločitev Evropske centralne banke, da po potrebi in pod strogimi pogoji neomejeno odkupuje državne obveznice ranljivih članic območja evra, je bila dobro sprejeta na finančnih trgih. Odločitev je dvignila tečaje na tokijski borzi, kjer je indeks Nikkei končal trgovanje pri vrednosti 8871,65 točke oziroma 2,2 odstotka nad izhodiščem. Podoben optimizem je bilo čutiti tudi na Wall Streetu. Industrijski indeks Dow Jones je trgovanje sklenil 1,87 odstotka nad izhodiščem, tehnološki indeks Nasdaq pa je pridobil 2,17 odstotka. Narasle so tudi vrednosti španskih in italijanskih obveznic.

Socialni partnerji so se na seji Ekonomsko-socialnega sveta dogovorili, da naj bi se pogajanja o predlogu reforme trga dela začela čez 14 dni. V tem času bosta delodajalska in delojemalska stran preučili gradivo. Pogajanja o predlagani reformi trga dela, ki vsebuje prenovo zakonov o delovnih razmerjih in o urejanju trga dela, naj bi se tako znotraj delovne pogajalske skupine začela 21. septembra. Pogajanja bodo po besedah generalnega sekretarja Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Igorja Antauerja zelo intenzivna in bodo potekala dvakrat ali trikrat tedensko.

Društvo za naravovarstvo in okoljevarstvo Eko krog je na novinarski konferenci predstavilo aktualno problematiko glede Lafarge Cementa. Predvsem so predstavili argumente, s katerimi so ovrgli matematično modeliranje, s katerim je vplivno območje Lafarge cementa le do ograje tovarne. Več nam je povedal Uroš Macerl iz Eko kroga:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.