OFF FARC

OFF FARC

Aktualno-politična novica
delegacija FARC
25. 8. 2016 - 15.00
 / OFF

FARCPregled dnevnih novic začenjamo s Kolumbijo. Štiri leta trajajoč mirovni proces, ki ga je gostila Kuba pod patronažo Norveške, se je zaključil s predlogom sporazuma med kolumbijskimi oblastmi in skupino FARC. Zgodovinski dogovor o premirju bo prekinil več kot 50 let trajajoče spopade. Kolumbijski državljani bodo o sprejetju premirja odločali 2. oktobra na referendumu, predsednik Juan Manuel Santos je že začel s kampanjo ZA podpis sporazuma. Ta je sestavljen iz šestih točk; pravica za žrtve spopadov, agrarna reforma po meri obubožanih ruralnih prebivalcev, ki je bila tudi povod za vzpostavitev skupine FARC, politična participacija upornikov, v okviru katere se bo FARC preoblikoval v parlamentarno stranko, boj proti trgovini z narkotiki, razorožitev upornikov in zunanji nadzor procesa, ki bo potekal pod budnim očesom Združenih narodov.

Tiskovni predstavnik FARC-a Ivan Marquez je ob dogovoru dejal, da se bo začel spopad idej na novi ravni. A nad sporazumom, ki voditeljem FARC-a prinaša po 5 zagotovljenih sedežev v spodnji in zgornji dom parlamenta do leta 2026, ni navdušena celotna kolumbijska politična garnitura. Nekdanji predsednik, trenutni senator Alvaro Uribe z desnega političnega polja napoveduje kampanjo proti. Več o mirovnem procesu v odprtem političnem terminu Kolumbija: 50 let samote, dostopnem na naši spletni strani.

Turška vojska in sirski uporniki, trenirani v Turčiji, so s podporo ameriških zračnih sil v ofenzivi na Jarablus od tam pregnali borce Islamske države. Zavzetje Jarablusa bo otežilo kurdsko širjenje ob turško-sirski meji, kjer so kurdi vzpostavili avtonomno cono Rojawa. Iz Damaska pa prihajajo protesti proti turškemu vmešavanju v sirsko državljansko vojno in kršenju sirske suverenosti. Turčija svoje napade označuje kot boj proti predvsem kurdskemu terorizmu. Ameriški podpredsednik je na novinarski konferenci v Ankari Kurde pozval, naj se umaknejo za reko Evfrat, sicer jih bodo ZDA nehale podpirati. Rusija se je na turško invazijo odzvala z zaskrbljenostjo, rekoč da Turčija zapleta že tako zapleteno situacijo v Siriji.

Turčija naj bi imela v Nemčiji aktivnih 6000 informatorjev tajne službe MIT. Ti naj bi bdeli nad 3 milijone veliko turško diasporo, še posebej pa nad podporniki klerika Fethullaha Güllena in Kurdi. Po mnenju obveščevalnega strokovnjaka Ericha Schmidta Enbooma naj bi šlo predvsem za neplačane podpornike turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana.

Nemška vojska se pripravlja na možnost, da bi svoja izvidniška vojaška letala Tornada premestila iz turške zračne baze v Incilriku. Letala bi nove hangarje dobila na Cipru ali v Jordaniji. O tem koraku Nemčija razmišlja, ker Turčija nemškim politikom onemogoča pregled baze in obisk tamkajšnjih vojakov. Tega je Turčija prvič preprečila že januarja. Takrat so se odnosi zaostrili, ker je nemški parlament izglasoval resolucijo o turškem genocidu nad Armenci. V začetku poletja pa je Turčija ponovno preprečila obisk baze zaradi po turškem mnenju medlega odziva nemške politike na poskus državnega udara v Turčiji in napovedala prepoved obiska, ki je bil načrtovan za oktober.

Administracija Združenih držav Amerike je Evropsko komisijo pozvala, naj ne preiskuje izogibanja davkov ameriških multinacionalk, kakršni sta na primer Amazon in Starbucks. Pri Evropski komisiji se namreč zaključuje preiskava proti računalniškemu gigantu Apple, ki naj bi Evropski uniji po oceni komisije dolgoval okrog 19 milijard dolarjev. Leta 2013 je preiskava ameriškega senata prav za Apple pokazala, da prek izkoriščanja zakonskih lukenj v ZDA in na Irskem ni plačal skoraj nič davka na 74 milijard dolarjev svojega dobička.

Margarethe VestagerAmeriška administracija v svojem dokumentu, Evropsko komisijo označuje za nadnacionalno davčno avtoriteto, ki bi lahko s svojim vmešavanjem dosegla nesrečni mednarodni davčni precendens. Dodajajo še, da se bo v primeru retroaktivne zahteve za poplačilo davkov komisija morala soočiti s potencialnimi posledicami. Agresivno potezo gre razumeti tudi v luči prihajajočih ameriških predsedniških volitev. Demokratska stranka namreč s tem dokazuje, da ji ni vseeno za usodo ameriških podjetij v tujini in vrača uslugo za izdatna donatorska sredstva.

Evropska komisarka za varstvo konkurence Margarethe Vestager je od korporacij Starbuscks in Fiat Chrysler že zahtevala plačilo davka v višini med 20 in 30 milijoni dolarjev zaradi njunih dogovorov z Luksemburgom in Nizozemsko. Po oceni komisije naj bi sicer države članice bile letno prikrajšane za več kot 50 milijonov evrov zaradi korporativnega izogibanja davkov.

Predsednik vlade Srbije Aleksandar Vučić se vendarle ne bo udeležil poslovnega foruma v Dubrovniku. Razlog za to naj bi bila izjava hrvaškega premierja Tihomirja Oreškovića, ki je Vučićev prihod označil za nesmiselen, saj na forumu ne bo prvotno zamišljene premierske okrogle mize. Namen obiska naj bi bila otoplitev odnosov med državama, ki si v zadnjem obdobju izmenjujeta ostre diplomatske note glede vprašanja jurisdikcij držav regije za sojenje zločinom, storjenim med vojnami v devetdesetih.

Za dodatno slabo voljo na Balkanu so poskrbeli pricurljani avdio posnetki sestanka med predsednikom zaenkrat še  največje opozicijske stranke na Hrvaškem Zoranom Milanovićem in predstavniki veteranov vojne na Hrvaškem, kjer je Milanović Srbe označil za majhen narod, ki se ima za diplomatsko silo, za Bosno in Hercegovino pa je izjavil, da je “big shit”.

Nasprotno Milanovićevem mnenju priča novica iz Federacije Bosne in Hercegovine, kjer je tamkajšnja vlada prodala za dobrih deset milijonov evrov državnih obveznic z negativno obrestno mero. To pomeni, da bodo za posojilo plačali manj kot vrednost, ki so jo prejeli. Obveznice je odkupila Centralna banka Bosne in Hercegovine, ukrep pa je namenjen dvigu tamkajšnjega gospodarstva in izboljšanju slabo stoječe finančne situacije. Čez en mesec bo namreč Mednarodni denarni sklad razpravljal o nadaljevanju finančnega programa v državi. Posojila z negativnimi obrestnimi merami si sicer lahko privoščijo zgolj izredno stabilna gospodarstva, kakršno je nemško. Centralna banka Bosne in Hercegovine se je za tak ukrep odločila po tem, ko je v marcu negativne obrestne mere uvedla tudi Evropska centralna banka. A kritiki opozarjajo, da posojilo ne bo doseglo želenih učinkov. Razlog je ta, da je lokalno gospodarstvo na robu, zaradi česar lokalne banke ne bodo želele izdajati tveganih posojil.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.