V prvem nagovoru filipinski naciji pred kongresom v Manili je predsednik Rodrigo Duterte pohvalil napredek v boju zoper kriminal in ponudil premirje s komunističnimi skupinami. V nagovoru, imenovanem tudi SONA, ki ga zahteva ustava iz leta 1987 in se ima zgoditi letno vsak četrti ponedeljek v juliju, predsednik predstavi analizo stanja v državi in cilje, ki jih bo zasledoval v svojem mandatu. Duterte, ki je na volitvah zmagal tudi z obljubami zmanjšanja kriminala z represivnimi taktikami, je s tovrstno politiko po uradnih podatkih policije do sedaj ubil približno 300 nezakonitih uporabnikov ali preprodajalcev drog, majhnih prestopnikov in nekaj aktivistov, okoli 130.000 pa naj bi se jih policiji predalo. Številke neuradnih podatkov sicer govorijo o skorajda še enkrat višjem številu ubitih. Glede morebitnega kršenja človekovih pravic pa je Duterte v nagovoru izjavil sledeče.

Izjava

Prav tako pa je ponudil premirje s komunističnimi uporniki, s katerimi je država v konfliktu že več desetletij. Medtem se je število članov in moč omenjenih skupin skrčila. Dutertejev predhodnik Benigno Aquino je leta 2010 s skupinami oživil mirovna pogajanja, vendar so bila ta tri leta kasneje zaustavljena. Prokomunistična civilno družbena organizacija Filipinska nacionalna demokratična fronta premirje z oboroženo skupino Nova ljudska vojska pozdravlja, kot zahtevo pa navaja že izražene zahteve po izpustitvi političnih zapornikov, ki jo lahko uresniči predsednik z glasovi večine kongresa. Več o razmerju med komunističnimi skupinami in strankami ter Dutertejem pojasni Chris Chanco, geograf na univerzi v Filipinih.

Izjava

Kot navaja sogovornik, je komunistična stranka ali krajše CPP zaradi narodnjaške ideologije ideološko blizu Duterteja, prav tako pa so nekateri njeni člani v Dutertejevem kabinetu.

Izjava

Srečanje držav članic jugovzhodnoazijske regionalne organizacije ASEAN se je zaključilo brez omembe sporov v Južnokitajskem morju. Združene države Amerike so države članice javno pozvale, naj v izjavi omenijo nedavno odločitev mednarodnega arbitražnega sodišča, ki je razsodilo, da so kitajske ozemeljske zahteve v Južnokitajskem morju neupravičene. Pri tem so uživale podporo druge stranke v postopku, Filipinov, in Vietnama. Pozivu pa se je prav tako javno nasproti postavila Kitajska, ki se je zanašala predvsem na podporo svoje najmočnejše zaveznice v organizaciji Kambodže. ASEAN deluje po principu konsenza med državami članicami, kar je v tem primeru Kitajski zagotovilo diplomatsko zmago.

Turčija je izdala naloge za aretacijo 42-ih novinarjev, ki so osumljeni sodelovanja v turškem poskusu državnega udara. Turški predstavnik organizacije Novinarji brez meja je naloge označil kot neupravičen lov na novinarje, katerim ni mogoče dokazati vmešanosti v poskus državnega udara in jih režim uporablja kot grešne kozle. Več novinarjev je bilo med izdajo nalogov v tujini, med njimi tudi preiskovalni novinar Faith Yamgur, ki je bil leta 2014 ob zaposlitev zaradi pritiskov oblasti, potem ko je razkril, da je turška obveščevalna agencija vpletena v izvoz orožja v Sirijo. Za prispevek je Yamgur lani prejel tudi evropsko nagrado za raziskovalno novinarstvo. Turške oblasti so 14 novinarjev že prijele.

Skupina članov laburistične stranke v Veliki Britaniji je zoper stranko in njeno generalno sekretarko Iain McNicol sprožila tožbo zaradi omejitve 130.000 njenih članov pri volitvah o strankarskemu vodstvu. Najvišji izvršni organ stranke Nacionalna izvršilna komisija je namreč določila, da bodo na strankarskih volitvah septembra lahko glasovali le tisti, ki so bili v stranki že vsaj šest mesecev oziroma so se ji pridružili pred 12. januarjem. Tisti, ki v to kategorijo ne sodijo, pa bi za glasovanje morali plačati 25 britanskih funtov, med njimi pa naj bi prevladovali podporniki predsednika stanke Jeremya Corbyna, ki tožbo tudi podpira. Spomnimo, da je bila po glasovanju o izstopu Velike Britanije iz Evropske unije predsedniku stranke izglasovana nezaupnica. Corbyn se bo septembra pomeril z nekdanjim opozicijskim valežanskim sekretarjem v času predsednikovanja Eda Milibanda Owenom Smithom, ki je ostal edini protikandidat po odpovedi kandidature Angele Eagle.

Nasprotovanje odločitvam Nacionalni izvršilni komisiji po sodnih poteh je sicer sprožil tudi Michael Foster, nekdanji laburistični kandidat na splošnih volitvah. Ta je na sodišče vložil pritožbo zoper odločitev komisije, da lahko Corbyn kandidira na strankarskih volitvah, ne da bi moral predhodno temu pridobiti podporo vsaj 20 odstotkov laburističnih poslancev v nacionalnem in evropskem parlamentu, kot je to bilo zahtevano od njegovih protikandidatov. Pri tovrstni zahtevi bi Corbynu šlo za nohte, saj mu je nezaupnico izglasovalo več kot 80 odstotkov poslancev.

Združeni narodi v poročilu misije v Afganistanu, krajše UNAMA, navajajo poviševanje smrtnih žrtev civilnega prebivalstva v prvi polovici letošnjega leta. Od leta 2009, ko se je štetje začelo, je namreč doseglo rekordno število več kot 5000 smrti, od tega je tretjina otrok. Medtem ko naj bi bile, sledeč poročilu, za večino smrti odgovorne protivladne skupine, pa je v primerjavi z lanskim letom znatno bolj oziroma skoraj za polovico naraslo število smrtnih žrtev, ki so posledica aktivnosti provladnih skupin.

Avstralsko javnost zopet tarejo vprašanja o delovanju zaporov in institucionalni diskriminaciji zoper ljudstvo Aboridžinov, potem ko je novinarska hiša ABC objavila posnetek, na katerem je šest aboridžinskih dečkov v zaporu za mladoletne deležnih nasilne obravnave. Varnostniki so dečke slekli, priklenili na stol in jih škropili s solzivcem. Premier Malcolm Turnbull je zaradi tega že napovedal uradno preiskavo, niz prelaganja krivde pa je z izjavami o podpiranju tovrstne preiskave segel tudi do ministra Adama Gilesa, ki je na čelu severnega ozemlja, v katerem je tudi zapor za mladoletne, prikazan na posnetkih. Četudi je na tem območju le 30 odstotkov domorodskih ljudstev, njihov delež populacije mladih v zaporih zaobsega 96 odstotkov.