OFF FINANČNE SPODBUDE

OFF FINANČNE SPODBUDE

Aktualno-politična novica
mjanmar, avstrija in begunci.
24. 3. 2017 - 15.00
 / OFF

Današnji pregled novic začenjamo v naši severni sosedi. Avstrija je sporočila, da bo podvojila vsoto denarja, ki jo prejmejo prosilci za azil ob odhodu iz države. Po besedah ministra za notranje zadeve Wolfgang Sobotka bodo prosilci za azil, ki se bodo prostovoljno vrnili v izvorne države, prejeli 1000 evrov. Ponudba je na voljo le prvim tisočim, ki se bodo prijavili. Shema cilja na vse iskalce azila, ki do 15. marca letos niso imeli razjasnjenega statusa in so hkrati državljani držav izven Evropske unije. Prednost imajo migranti, ki do leta 2019 ne bodo imeli zagotovljenega statusa začasnega prebivališča v državi. Avstrija je od leta 2015 sprejela 130 tisoč prosilcev za azil, lani je državo zapustilo 10 tisoč prosilcev, vključno s petimi tisoči, ki so to storili prostovoljno. Avstrijska vlada je za leto 2017 omejila število prošenj za azil na 35 tisoč.

Nadaljujemo s trgovinsko obarvanimi novicami. Latvijski parlament je sprejel amandmaje k zakonodaji o tržni dejavnosti in državni varnosti, ki državi omogočajo veto na prodajo strateško pomembnih podjetij. Država bo lahko po novi zakonodaji od podjetij zahtevala podatke o delničarjih in posrednih lastnikih, z aprilom pa bo dobila predkupno pravico. Potencialni kupec deležev v strateško pomembnih podjetjih bo moral dobiti privolitev kabineta vlade. Država bo poleg tega odkupovala deleže strateško pomembnih podjetij.

Nova zakonodaja je nastala kot rezultat boja za lastništvo monopolista na energetskem trgu Latvijas Gaze. 50,1 odstotek podjetja je v rokah ruskih državnih podjetij Gazprom in Rosneft, preostali delež pa v rokah nemškega Uniperja in  investicijskega sklada Margueritem, podprtega s strani Evropske unije.

Ameriška nacionalna trgovinska zveza proizvajalcev biodizla je na vlado Združenih držav Amerike naslovila peticijo za omejitev uvoza biodizla. Kot argument za zaščito domačih podjetij zveza navaja boj proti cenovnemu dumpingu s strani tujih proizvajalcev. Po podatkih vlade je leta 2016 uvoz tega goriva dosegel približno 3.5 milijarde litrov, kar je skoraj polovica celotnega povpraševanja na ameriškem trgu. Kar dve tretjini uvoza prispevajo argentinska podjetja, sledijo indonezijska in kanadska. Tuja podjetja, med katerimi največ proizvedeta argentinsko Louis Dreyfus in indonezijsko Wilmar International, obtožbe o dumpingu seveda zavračajo.

Na drugi strani Pacifika je Japonska zagnala plan spodbujanja naseljevanja 148 odročnih otokov. Po lani sprejetem zakonu ima država letno zagotovljenih približno 40 milijonov evrov za gradnjo infrastrukture, javnih ustanov in pristanišč na 71 otokih, ki so bili opredeljeni kot glavni cilj akcije. Vlada povečanje števila prebivalstva na manjših otokih prepoznava kot nujno pri utrditvi oblasti na območju morja med Kitajsko in japonskima osrednjima otokoma. Od leta 2012 se stopnjuje spor med Japonsko in Kitajsko glede tamkajšnjega otočja Senkaku. Japonska želi s planom povečati število državljanov na otokih, kjer danes skupno živi le približno 600.000 ljudi. V zadnjih sedemdesetih letih Japonska beleži več kot 50-odstotni negativni prirast prebivalstva otočja.

Svet Združenih narodov za človekove pravice je odločil, da bo v Mjanmar poslal mednarodno odpravo, ki bo preučila kršitve pravic v državi. Misija naj bi se osredotočila na domnevne zločine proti človeštvu nad manjšinskimi muslimani Rohingje v zahodni zvezni državi Rakhine. Posebni poročevalec Združenih narodov iz Mjanmarja je od Sveta zahteval, da ustanovi posebno komisijo za preiskavo zločinov, ki je najmočnejše telo Združenih narodov, a so po pritisku Mjanmara, sosednih držav in Filipinov pristali na kompromisno misijo. Poročilo Združenih narodov prejšnjega meseca je pokazalo, da naj bi vojaške sile Mjanmarja ubijale in posiljevale Rohingje od oktobra 2016, ko je vlada v zvezno državo poslala vojsko.

O vojnih zločinih v Kongu pa je odločilo Mednarodno kazensko sodišče. Slednje se je prvič odločilo za izplačilo reparacij žrtvam vojnih zločinov. Sodišče v Haagu bo žrtvam kongovskega vojaškega vodje Germaina Katange izplačalo individualne in kolektivne reparacije. 297 žrtvam napadov leta 2003 v Demokratični republiki Kongo je sodišče zagotovilo simboličnih 250 dolarjev na osebo ter 3,5 milijonov evrov kolektivnih reparacij za obnovo lokalnega šolstva ter zdravstva in pomoč pri reševanju stanovanjske problematike. Mednarodno kazensko sodišče bo denar za prvo finančno poplačilo žrtvam vojnih zločinov črpalo iz sklada, namenjenega pomoči žrtvam vojnih zločinov, neodvisnega telesa, katerega proračun se polni s prostovoljnimi prispevki držav članic. Katango je Mednarodno kazensko sodišče leta 2014 obsodilo na 12 let zapora.

Zločinov pa je dokočno oproščen, nekdanji predsednik Egipta Hosni Mubarak, ki je po 6 letih pripora sedaj uradno na prostosti. Kot smo poročali v začetku meseca, je visoko sodišče za pritožbe ugodilo njegovi pritožbi in nekdanjega predsednika oprostilo smrti protestnikov za časa arabske pomladi leta 2011. Mubarak je zadnja 3 leta preživel v priporu v vojaški bolnišnici Maadi, kamor je bil po varščini poslan iz zapora Torah. Spomnimo, da je bil bivši predsednik Egipta leta 2012 obsojen na doživljensko prestajanje zaporne kazni zaradi smrti 239 protestnikov feburarja 2011. Leta 2015 je sodišče presodilo v prid Mubaraku, a ga predsednik Abdel Fatah al-Sisi ni želel izpustiti iz zapora.

OFF sta pripravila Igor in vajenec Martin.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.