Policija v perujski prestolnici Lima se je spopadla z demonstranti, ki so poskušali pred vladno palačo predsednika Ollanta Humala izraziti svoje nestrinjanje z dvema zakonoma, ki ju je predlagal v sprejetje parlamentu. Prvi je že sprejet, nalaga pa letno revizijo efektivnosti opravljenega dela vsem javnim uslužbencem, medtem ko je drugi zakon še vedno v obravnavi, širi pa isti postopek še na vse univerzitetne profesorje. Predsednik Humala je bil izvoljen leta 2011 z levim programom, s sponzoriranjem trenutnih zakonov pa se mu očita premik na desno.

Gladovna stavka zapornikov v ameriški vojaški bazi Guantanamo je podrla nov rekord - traja namreč že 150 dni. Izmed 166 zapornikov jih gladovno stavka 106, 45 izmed njih pa morajo že prisilno hraniti. Obenem so se v javnosti pojavile zgodbe, da varnostniki zapornike, udeležene v gladovni stavki, vedno bolj pogosto izpostavljajo invazivnim pregledom. Povrhu vsega je 89 zapornikov dokazano nedolžnih, njihova izpustitev pa se vleče že 2 leti zaradi nasprotovanj znotraj ameriškega kongresa, čeprav je Obama obljubil zaprtje že med svojo prvo kandidaturo za predsedniško mesto.

Ruski državni tožilec zahteva šestletno zaporno kazen za Alekseja Navalnija - blogerja in vidnega člana ruske opozicije, ki je pomagal organizirati največje protiputinovske proteste in že več let opozarja na razširjenost korupcije v Rusiji. Obtožen je kraje 16 milijonov rubljev - 370 tisoč evrov - od lesnega podjetja, v katerem je bil zaposlen kot svetovalec. Navalnij obtožbe seveda zanika, šestletna zaporna kazen pa bi mu onemogočila, da bi konkuriral na naslednjih predsedniških volitvah leta 2018.

Nova pakistanska oblast, ki se trudi, da bi se v očeh javnosti izpostavila kot trda do kriminala in korupcije, je prekinila moratorij za smrtno kazen. Ponovna uzakonitev smrtne kazni je izzvala nasprotovanje civilne javnosti in mednarodnih organizacij, saj se Pakistan ponovno pridružuje dobri družbi držav, kjer je smrtna kazen dovoljena - med drugim Združenim državam Amerike, Kitajski, Jemnu in Nigeriji. Največji vpliv pa bo odločitev imela na življenja 400 zapornikov, obsojenih pred moratorijem, ki v Pakistanu čakajo na izvršitev smrtne kazni z obešanjem.

Kitajska raziskovalna podmornica Jiaolong je v zadnjem potopu na dno južnokitajskega morja prinesla nazaj kamnine, ki nakazujejo na možnost, da so na dnu dotičnega morja velika nahajališča železa in magnezijevih oksidov - obe rudnini se štejeta med strateške surovine, saj te za nastanek potrebujejo več milijonov let. Kitajski znanstveniki nameravajo v kratkem opraviti še dva potopa, strateška pomembnost južnokitajskega morja, kjer se odvija spor z Japonsko glede otočja Senkaku, pa je dobila novo razsežnost.

Klubu nadzarovanja in vohunjenja za svojimi državljani se je pridružila tudi Francija. Njihova zunanja vohunska agencija ima podobne metode kot Nacionalna varnostna agencija - NSA - iz Amerike s svojim programom PRISM in britanski Državni komunikacijski urad - GCHQ, ki je prisluškoval podvodnim optičnim kablom. Francoska agencija izvaja program, ki je mešanica obeh navedenih. Prisluškuje in zbira podatke o francoskih državljanih, kakor tudi o mednarodni komunikaciji, ki potuje prek francoskega ozemlja. Zbrani podatki romajo v informacijski center, do katerega lahko dostopa ostalih sedem francoskih obveščevalnih agencij.

Evropski parlament je v luči problematike ameriškega vohunjenja izglasoval neobvezujočo odločbo, ki bi prekinila izmenjavo obveščevalnih podatkov z Američani, dokler ti ne razjasnijo načina in obsega vohunjenja. Trenutno veljata dva progama izmenjave podatkov - prek prvega programa se izmenjuje finančne podatke, s katerim se poskuša omejiti pretok tako imenovanega terorističnega denarja, drugi pa zajema podatke o letalskih potnikih, kjer se išče domnevne teroriste. Več o problematiki nadzora in vohunjenja lahko slišite v današnjem Kultivatorju ob petih.

Raziskava, ki jo je izvedla Univerza v St. Andrewsu na Škotskem, je potrdila, da kiti bežijo pred glasnim vojaškim sonarjem, ki ga mornarice uporabljajo za iskanje podmornic. Raziskave so razlaga za predhodne ugotovitve raziskovalcev, ki so opazili, da kiti in delfini nenavadno pogosto nasedejo, kadar v bližini potekajo vaje mornarice. Kljunasti kiti, ki najpogosteje nasedejo, so sodeč po ugotovitvah raziskovalcev zelo občutljivi na sonar. Raziskava pa je nepričakovano pokazala, da so tudi sinji kiti, največje živali na Zemlji, katerih populacija se je v zadnjem stoletju zmanjšala za 95 odstotkov, ob hrupu sonarja prekinili hranjenje in se hitro umaknili. Za kite in delfine je sluh enako pomemben kot vid za ljudi - z uporabo zvoka komunicirajo, iščejo hrano in krmarijo. Govorili smo z Ano Hace iz slovenskega društva za morske sesalce – Morigenos.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Sestanek med ministrom za notranje zadeve in javno upravo Gregorjem Virantom in predstavniki izbrisanih se je končal po nekaj minutah, saj so ga slednji zapustili. Ministrstvo bo zakon po Virantovih napovedih na vlado najverjetneje poslalo v ponedeljek, ta pa bi ga lahko obravnavala na zadnji seji pred počitnicami, to je 25. julija, in ga nato poslala v DZ. Slednji bi lahko zakon prvič obravnaval septembra, drugič pa oktobra, ko bi lahko tudi začel veljati, napoveduje Virant.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.