OFF gnusa in zlobnih naklepov

OFF gnusa in zlobnih naklepov

Aktualno-politična novica
28. 11. 2019 - 15.00
 / OFF

Poročanje o Kitajski, protestih v Hongkongu in prevzgojnih taboriščih
 / 26. 11. 2019
Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal zakon v podporo protestnikom v Hongkongu. Ta od ameriškega zunanjega ministrstva zahteva vsakoletni pregled, ali Hongkong še uživa zadostno avtonomijo, da lahko ohrani poseben trgovinski status z ZDA. Določa tudi možnost uveljavitev sankcij proti uradnikom, odgovornim za kršenje človekovih pravic. Trump je podpisal tudi zakon, ki prepoveduje izvoz policijske opreme, kot so gumijasti naboji in solzivec v Hongkong. Kitajska je ZDA obtožila “zlobnih naklepov” in se pripravlja na sprejem protiukrepov, katerih vsebina še ni jasna. Podpis obeh zakonov izjemno obžalujejo tudi oblasti v Hongkongu. 

Trgovinska menjava med ZDA in Hongkongom je v letu 2018 znašala okoli 61 milijard evrov. Presežek ZDA je znašal nekaj več kot 33 milijard evrov, kar je več kot pri trgovanju s katerokoli drugo državo. Poleg tega živi v Hongkongu 85 tisoč ameriških državljanov in tam posluje okoli 1300 ameriških podjetij. Nobenega dvoma torej ni, komu je ohranitev posebnega trgovinskega statusa v večjem interesu. 

Največji protesti po padcu Sadama Huseina
 / 8. 11. 2019
Protestniki so včeraj v mestu na Nadžaf na jugu Iraka zažgali konzulat sosednjega Irana. Iransko zunanje ministrstvo je že izrazilo svoj “gnus” nad dejanjem, iraške oblasti pa so za požig obtožile tujce med protestniki. Nadžaf je šiitsko sveto mesto, ki ga vsako leto obišče več milijonov šiitskih romarjev, večinoma ravno iz Irana. Protesti v Iraku z vmesnimi prekinitvami potekajo od začetka oktobra. Zahteve protestnikov so predvsem reforma političnega sistema, boljše javne storitve in službe ter popolna zamenjava oblasti. 

Turčija in mednarodno priznana libijska vlada sta podpisali dogovor o pomorskih conah v Sredozemskem morju in dogovor o razširitvi varnostnega in vojaškega sodelovanja. Slednji predvideva skupno vojaško usposabljanje in izobraževanje ter krepi sodelovanje med vojskama. Vsebina pomorskega sporazuma ni znana, bi pa ta dogovor lahko povzročil dodatno zaostrovanje odnosov na območju Sredozemlja. Turčija je zaradi vrtanja v vzhodnem Sredozemlju trenutno v sporu z grškim delom Cipra, Grčijo in Evropsko unijo, ki je proti Turčiji že uvedla gospodarske sankcije. 

Evropski parlament je razglasil izredne podnebne razmere. Poslanci so s 429 glasovi za in 225 proti sprejeli resolucijo o razglasitvi izrednih podnebnih in okoljskih razmer v Evropi in po svetu. Resolucija od Evropske komisije zahteva zagotovila, da bodo zakonodajni in proračunski predlogi skladni s podnebnimi cilji omejitve segrevanja na manj kot 1,5 stopinje Celzija. Pogumno.

Intervju s predstavniki Mladih za podnebno pravičnost
 / 25. 9. 2019
Danes objavljeno poročilo nevladne mreže Climate Action Network sporoča, da morajo države EU okrepiti svoja prizadevanja za uresničevanje podnebnih ciljev. Član mreže je tudi Društvo Focus, katerega sodelavec Taj Zavodnik pojasni, kaj so raziskovali.

Izjava

Avtorji poročila od držav pričakujejo ambicioznejše cilje. Kaj točno to pomeni za Slovenijo, pojasni Zavodnik.

Izjava

Odbor Državnega zbora za zdravstvo bi dopolnilno zavarovanje nadomestil s pavšalnim prispevkom. Prispevek v višini 29 evrov so predlagali koalicijski poslanci. Šlo naj bi za prvi korak, v naslednjem pa koalicija napoveduje solidarnostno lestvico pri pobiranju prispevka. Odbor je obravnaval tudi predlog stranke SD o uvedbi sedemstopenjske progresivne lestvice. Višina mesečne dajatve bi znašala od 10 do 150 evrov in bi bila odvisna od višine dohodkov. Predlog ni bil sprejet. Osnovni predlog stranke Levica je sicer predvideval ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in uvedbo prispevka na kapitalske dohodke po stopnji 7,36 odstotka ter obenem povečanje prispevkov za obvezno zavarovanje. Po odločitvi odbora je na možnost odstopa namignil minister za zdravje Aleš Šabeder. Več o tem v današnjem Terminalu ob 16.00. 

Državni svet je izglasoval veto na zakon o izvrševanju proračuna. Kot razlog so navedli višino povprečnin, ki se zdi svetnikom prenizka. Državni zbor bo moral zato o zakonu odločati ponovno. 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness