Poljska povečuje delež proračuna, namenjenega za obrambo. Poljaki so vojski naklonili kar 33 milijard, ta pa bo z njimi postavila protiraketni ščit, povečala varovanje zračnega prostora, povrh tega pa v svoj inventar pripisala par brezpilotnih letal. Del investicije bo namenjen tudi nakupu sedemdesetih multifunkcijskih helikopterjev, v načrtu pa je še nakup oklepnikov, podmornic in torpedov. Trošenje prihaja v znamenju ukrajinske krize, ki je po besedah poljskega obrambnega ministra največja varnostna grožnja Evropi po koncu hladne vojne. Poljakom se ob tovrstni opremi in dejstvu, da bo NATO postavilo oporišče in komandni center na zahodu države, za varnost ne bo potrebno bati.

Evropska unija pa medtem razširja svojo nevojaško fronto proti Rusiji. Na seznam sankcioniranih posameznikov, ki jim je onemogočeno potovanje in dostopanje do svojih bančnih računov na Zahodu, je Evropska unija dodala namestnika ruskega obrambnega ministra Arkadija Bakhina in namestnika vodje ruskega generalštaba Andreja Kartapolova.

Po napadih v Parizu in Kobenhavnu je izraelski premier Benjamin Netanjahu pozval evropske Jude k množični migraciji v Izrael. Konec lanskega leta je v Izrael imigriralo približno 7000 francoskih Judov, izraelska vlada pa je kmalu po napadu na časnik Charlie Hebdo sprejela 40 milijonov evrov vreden sveženj ukrepov, namenjen privabitvi Judov iz Francije, Danske, Belgije in Ukrajine. Francoski predsednik Francois Hollande se je zavezal, da bo Francija storila vse za varnost svojih judovskih državljanov in jih pozval, naj ostanejo v Franciji, saj je le-ta njihov dom. Razburjenje je izraelska politika sprožila tudi med judovskimi klerikalci, ostro se je odzval glavni danski rabin Jair Melchoir.

Val islamofobije v Evropi pa je očitno dal veter v krila nemški desničarski stranki Alternative für Deutschland oziroma Alternativa za Nemčijo, ki je dobila svoje mesto v Hamburškem deželnem zboru. Stranka obstaja šele dve leti, a je za političnega novinca precej uspešna. Imajo kar 7 od 96 nemških sedežev v Evropskem parlamentu, za las pa so zgrešili uvrstitev v nemški predstavniški organ. O rastočem gibanju nemški novinar Thomas Kröter.

Izjava je dostopna v posnetku oddaje

Več o fenomenu Alternative za Nemčijo pa v današnjem Offsajdu ob 17h.

V Črni gori so se danes začeli pogovori o prehodni vladi. Predstavniki socialdemokratov, ki sedijo v vladi, so se danes sestali s predstavniki opozicijske Demokratske fronte, ki je pobudnica prehodne vlade. Vlada ‘narodne enotnosti’, kot jo nazivajo opozicijski poslanci, naj bi imela kratek mandat, njene glavne naloge pa bi bile zagotovitve socialnega miru, reforma ekonomije, boj proti organiziranemu kriminalu in izvedba rednih volitev. Trenutni črnogorski premier Milo Đukanović je sicer na udaru hudih kritik, saj naj bi njegova vlada storila premalo za zajezitev kriminalnih aktivnosti v državi.

Komunistična partija Kitajske je iz svojih vrst izključila Su Ronga, sicer do nedavnega precej vplivnega člana. Njegovi izključitvi je botrovala velika protikorupcijska akcija, ki jo je lansiral generalni sekretar partije Ši Džinping. Kampanja proti korupciji je odnesla že kar nekaj pomembnih partijcev, zato nekateri dvomijo o iskrenih namenih Ši Džinpinga. Su Rong je bil član prejšnjega Centralnega komiteja partije, nedavno pa je opravljal funkcijo v Kitajski politični posvetovalni konferenci, organu, ki ima precej moči nad sprejemom zakonodaje. Gre torej za značilnega predstavnika kitajske politične oligarhije, ki je potencialno nevaren viziji Ši Džinpinga.

“Kaj lahko skupaj naredimo za dostojno delo in življenje mladih?” To je vprašanje, ki so si ga zastavili v Sindikatu Mladi plus v danes začetem projektu Dnevi mladih. Več o projektu, namenih in dogodkih, ki se obetajo, Tea Jarc iz sindikata Mladi plus.

Izjava je dostopna v posnetku oddaje

Stečajni upravitelj Mure vnovič prodaja premoženje propadlega podjetja na javni dražbi. Stečajni upravitelj Stevo Radovanović tokrat postavlja izklicno ceno na dobre tri milijone evrov. To je za dober milijon manj od izklicne cene lanskoletne neuspele dražbe. Na dražbi se bodo znašle parcele in gospodarski objekti družbe Aha Mura, pa tudi blagovna znamka Mura in eMura. Družba Aha Mura mora biti prodana do 29. maja, saj takrat mineva eno leto od njenega stečaja. V primeru ponovitve neuspele dražbe Radovanović obljublja, da ima pripravljene rezervne scenarije. Po njegovih trditvah naj bi storili vse, da preostalih 439 delavk in delavcev obdrži svoja delovna mesta.