OFF Hišnega pripora

OFF Hišnega pripora

Aktualno-politična novica
21. 1. 2015 - 14.00
 / OFF

Spopadi v jemenski prestolnici Sana se počasi umirjajo. Potem, ko so sile Hutijev včeraj zavzele prostore državne televizije, so vkorakale v prostore predsedniške palače ter obkolile privatno bivališče jemenskega predsednika, Abd-Rabbuja Mansourja Hadija. Ta je v spopadih preko noči ostal nepoškodovan, sedaj pa naj bil v nekakšnem hišnem priporu pod nadzorom Hutijev. Jemenska prestolnica Sana je sicer že od septembra pod nadzorom hutijskih milic, aktualni spopad pa je sprožila napoved vlade o ustavnih spremembah, ki bi Jemen razdelili na šest regij. Takšnim ukrepom hutijski voditelji močno nasprotujejo, saj naj ne bi bila v skladu z  dogovorjenimi načrti delitve oblasti, ki bi vključevala hutijsko manjšino.

Enote Islamske države so uspešno napadle bivališča pomembnega iraškega plemenskega vodje, Šejka Ahmeda Abu Risha. V spopadu, ki naj bi trajal več ur, je padlo devet šejkovih varnostnih uslužbencev, ko pa je obramba naselja popustila, so vojaki Islamske države vdrli v poslopja in jih z razstrelivom uničili. Napad se je zgodil v času, ko je bil Šejk Abu Riša z ostalimi plemenskimi voditelji na pogovorih v Washingtonu, kjer naj bi zaprosili za večjo vojaško pomoč Združenih držav Amerike. Abu Riša sicer velja za pomembnega zaveznika ZDA v regiji, z ameriško vojsko je namreč že sodeloval v boju proti Al Kaidi, ko je za boj poenotil sunitska plemena. Po njegovih besedah plemenski borci za nadaljevanje boja proti islamistom nujno potrebujejo sveže zaloge orožja, sicer Irak v prihodnosti čaka bridka usoda.

Vezi med protiameriškimi zavezniki se krepijo. Ruski obrambni minister, Sergej Šjogu, je na obisku pri iranskem ministrskem kolegu, generalu Hosseinu Dehghanu, sklenil obrambni sporazum, ki naj bi zavezništvo med država še okrepil. Dogovor predvideva vzajemne vojaške vaje, skupne protiteroristične akcije in razširitev dostopa do pristanišč obeh držav. Neprijetnejša novica za zahodne oblasti pa zna biti možnost ruske dostave raket, zemlja-zrak S300, iranski vojski. Prodaja raket v skupni vrednosti 800 milijonov ameriških dolarjev je bila sicer sklenjena že pred časom, vendar je leta 2010, v skladu s sankcijami Združenih narodov proti Iranu zaradi njihovega jedrskega programa, takratni ruski predsednik, Dimitrij Medvedjev, posel zamrznil. Čeprav so v Teheranu pogovore o  prodaji že potrdili, iz Moskve uradnega odziva še ni.

Začela se je tretja faza sojenja korporaciji British Petrolium zaradi izlitja nafte v Mehiškem zalivu leta 2010, v katerem bodo sodni organi korporaciji določili višino kazni. Kazen za malomarnost podjetja, ki je botrovala izlitju več kot 3,19 milijonov sodov nafte, bi po izračunu sodišča znašala 13,7 milijarde dolarjev. Številka sicer s strani sodnika Carla Barbiera, ki proces vodi, še ni bila uradno potrjena, je pa Baribera v prvi fazi sojenja omenjal, da bi lahko znesek zaradi ugotovljene malomarnosti narasel za trikratnik. Plačilo kazni naj ne bi v celoti prevzel British Perolium, saj mu sodišče pripisuje le delno odgovornost, svoj delež bremena bosta tako morala prevzeti še podjetji Transocean in Haliburton.

Kot ste slišali že v Balakan ekspresu, so rudarji včeraj začeli s stavko zaposleni v albanskem delu rudarskega podjetja Trepča. Po ponedeljkovem protestu delavcev srbskega dela podjetja zaradi nasprotovanja kosovski nameri podržavljenja, je dvestopetdeset rudarjev kosovskega dela podjetja začelo stavko v rovih sedemstopetdest metrov pod zemljo v znak nasprotovanja  odločitvi kosovske vlade, da umakne sporni osnutek zakona o javnih podjetjih. Umaknjeni osnutek zakona je, kot je znano, poleg negodovanja mednarodne javnosti naletel še na ostro kritiko s strani Srbije. Rudarji očitajo kosovski vladi nedoločenost, po besedah tiskovnega predstavnika podjetja pa naj bi ostali v rovih, dokler ne bo dokončno sprejet zakon o javnih podjetjih.

Zunanji minister, Karl Erjavec, je v nagovoru državnemu zboru napovedal, da bo vladno gradivo za priznanje Palestine pripravljeno v roku meseca dni. Potem, ko bo zadevo potrdila vlada, pa naj bi šla v parlamentarno proceduro. Ob tem se je minister zavzel za slovensko priznanje Palestine v skupni akciji držav, saj naj bi takšno priznanje imelo večjo težo. Na odgovor, ali bo tudi sedanji poskus priznanja okupirane države odnesla politična preračunljivost, pa bo treba očitno še počakati.

Na Fakulteti za družbene vede študentska organizacija Iskra pripravlja okroglo mizo, katere teme bo osnutek novega statuta Univerze v Ljubljani. Več pove Romana, članica Iskre FDV.

Izjava v posnetku.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness