Znani so rezultati volitev v petih indijskih zveznih državah. Volitve so potekale v Utar Pradešu, Utarakandu, Pundžabu, Goi in Manipurju. Rezultati volitev v Utar Pradešu, ki je po prebivalstvu največja zvezna država v Indiji in šteje 204 milijone prebivalcev, so pokazatelj podpore trenutni centralni vladi. Tu si je namreč 325 sedežev zveznega parlamenta od 403 zagotovila stranka BJP oziroma Indijska ljudska stranka indijskega premierja Narendre Modija. To je večji delež sedežev kot jih je v parlamentu te zvezne države kdaj koli prej zasedala kakšna stranka. Zmaga na nedavnih volitvah bo stranki BJP omogočila tudi imenovanje desetih članov v zgornji dom indijskega parlamenta naslednje leto, v katerem je vladajoča stranka trenutno v manjšini. Na volitvah v centralni parlament leta 2014 je v Utar Pradešu BJP pridobil sicer 73 od 80 parlamentarnih sedežev v sodnjem domu zveznega parlamenta, Modi pa je prav tu zbral odločilno podporo. Vendar na ravni zvezne države stranka ni bila v koaliciji že 15 let. Zmaga BJP-ja ima pomen tudi za skoraj 39 milijonov muslimanov v zvezni državi, ki štejejo skoraj 20 odstotkov prebivalstva. Politika BJP-ja je namreč izrazito proti-muslimansko usmerjena.

V palestinskem Zahodnem bregu se je pred sodišče v Ramali zbralo okrog 200 ljudi na protestu proti odločitvi sodišča, da bo nadaljevalo proces proti prejšnji teden usmrčenemu palestinskemu aktivistu Basilu al-Araju in petim njegovim tovarišem. Protestnike so palestinske varnostne sile in policija razgnali s solzivcem, pendreki in gumijastimi naboji, nekaj protestnikov so aretirali, nekaj pa jih je pristalo v bolnišnici. Novinarjem, ki so spremljali dogajanje, so varnostni organi razbili opremo. Vseh šest obtožencev so palestinske varnostne sile aretirale aprila lani, saj naj bi posedovali neregistrirano orožje in načrtovali napad na izraelske tarče. Ko so avgusta gladovno stavkali, so jih izpustili, vendar so štiri takoj nato aretirale izraelske oblasti, kar je sprožilo obsojanje sodelovanja izraelske in palestinske varnostne službe. Araja, ki se je skrival vse odkar so ga izpustili, pa so prejšnji teden ubile izraelske sile.

V somalijski prestolnici Mogadiš je potekala stavka vojakov, ki so v ta namen zaprli glavne ceste ter trgovine in restavracije. Vlada naj jim namreč 15 mesecev ne bi izplačevala plač. Vendar se je stavka končala, ko je oblast vojakom obljubila izplačilo za dva meseca izostankov. V Mogadišu je nastanjenih okrog 40 tisoč vojakov, ki jim vlada plačuje 100 dolarjev na mesec, k temu pa Združene države in Velika britanija pridodata še dodatnih 100 dolarjev. Ostale semiavtonomne regije imajo svoje vojske, ki jih plačujejo same. Somalijski predsednik Mohamed Abdullahi Mohamed je svojo funkcijo nastopil prejšnji mesec. Izplačilo izostankov vojakom pa je bila njegova predvolilna obljuba, ko si je za nalogo postavil premagati islamistično skupino al Šabaab.

V Evropo. Poljski tožilci so pozvali predsednika Evropskega sveta Donalda Tuska na pričanje v procesu proti nekdanjim članom tajne vojaške protiobveščevalne službe SKW. V času, ko je bil Tusk poljski premier, naj bi, kot trdi obtožnica, služba sodelovala z rusko obveščevalno službo brez potrebne avtorizacije premierja. Gre predvsem za izmenjavo podatkov med službama po letalski nesreči iz leta 2010, ko je ukrajinsko letalo strmoglavilo na območju Rusije, ob čemer je umrl tedanji poljski predsednik, Lech Kaczynski. Njegov brat Jaroslaw Kaczynski, dolgoletni Tuskov rival in vodja vladajoče evroskeptične stranke PiS oziroma Zakon in pravičnost, trdi, da je za nesrečo soodgovoren Tusk. Poziv Tusku prihaja dva dni potem, ko je poljska vlada napovedala oteževanje dela Evropski uniji na Poljskem, saj jo je razjezilo njegovo ponovno imenovanje na mesto predsednika Evropskega Sveta. Poljska, ki je kot edina država glasovala proti, je namreč za to mesto predlagala Jaceka Sarjuš-Volskega. Evroskeptična poljska vlada si namreč na poziciji ne želi liberalnega in proevropskega Tuska.

V Belorusiji so čez vikend potekali protesti v mestih Babrujsk, Orša, Brest, Rogačev, Pinsk in Molodečno. Razlog protestov je bil tako imenovani davek na družbene parazite, po katerem bi morali tisti, ki delajo manj kor 183 dni na leto plačati 250 dolarjev. Izvzeti bi bili registrirani brezposelni, ki pa bi morali delati na javnih delih za 10 dolarjev na mesec. Predsednik Aleksander Lukašenko je sicer v četrtek izjavil, da bo sprememba davčne zakonodaje deležna amandmajev, sledeč prvemu dvotisočglavemu protestu v prestolnici Minsk pred približno mesecem dni. 

Albanski premier Edi Rama je zamenjal štiri ministre - ministra za notranje zadeve, za socialno varstvo, za lokalno samoupravo in za zdravstvo. Vsi štirje imajo pomembne koordinatorske funkcije znotraj vladajoče Socialistične stranke, ki jo vodi Rama. Ta je njihovo menjavo razložil z nujo, da se posvetijo prihajajočim volitvam in zanikal, da se z ukrepom pokorava pritiskom opozicijske Demokratske stranke. Njeni pripadniki zadnje tri tedne protestno šotorijo pred Ramovim uradom in bojkotirajo udeležbo v parlamentu. Zahtevajo Ramov odstop in vzpostavitev tehnokratske vlade, ki naj bi omogočila svobodne volitve 18. junija. Bojijo se namreč, da bi bile volitve pristanske zaradi velikih zaslužkov pridelovalcev konoplje. Opozicija trdi, da se je vlada s slednjimi povezala in jim gledala skozi prste, da bi si pridobila njihovo podporo pri volitvah.

Islandsko finančno ministrstvo je napovedalo dvig vseh preostalih ukrepov finančnega nadzora, ki so bili uvedeni po bančnem zlomu leta 2008. Po stabilizaciji gospodarstva, ki je terjala omejitve prostega pretoka kapitala, med drugim tudi prepoved umika kapitala tujih investitorjev, se Islandija vrača na mednarodne finančne trge. Ponovna uvedba prostega pretoka kapitala bo začela veljati v torek. Hkrati z zaključkom finančne krize je dobre novice napovedala tudi Islandska centralna banka. Ta je dosegla dogovor za odkup tujih naložb v vrednosti skoraj milijarde dolarjev, ki so po zlomu ostali zamrznjeni na Islandiji. Menjalni tečaj odkupa bo znašal 137,5 krone za evro, kar je za približno 15 odstotkov več od trenutnega menjalnega tečaja.

V Franciji se začenja sojenje Carlosu Šakalu zaradi bombnega napada na trgovino leta 1974. Od leta 1994, ko je bil aretiran v Sudanu, prestaja dosmrtno zaporno kazen v Franciji zaradi drugih terorističnih dejanj.