Off hladnemu vremenu

Off hladnemu vremenu

Aktualno-politična novica
12. 12. 2017 - 15.00
 / OFF

Francoski predsednik Emmanuel Macron v Parizu danes gosti več kot 50 svetovnih voditeljev in skoraj tisoč drugih organizacij s področja gospodarstva in civilne družbe na podnebnem vrhu En planet. Podnebni vrh želi nasloviti zaveze pariškega podnebnega dogovora. Tega je do zdaj ratificiralo že 170 držav in bo v veljavo stopil naslednje leto. Podnebni vrh bo osredotočen na financiranje tako imenovanih držav v razvoju. Državam v razvoju naj bi za zmanjšanje ogljičnega odtisa, prilagoditev na vplive podnebnih sprememb in obvladovanje rasti prebivalstva namenili do 100 milijard evrov letno. Trenutno bogate države temu namenjajo slabi dve tretjini teh sredstev. Razvijajoče se države pa opozarjajo, da tudi ta sredstva niso v celoti nova, temveč gre v določeni meri za preusmeritev obstoječih razvojnih sredstev. Francija se prav tako zavzema za uveljavitev davka na finančne transakcije v Evropski uniji, s katerim bi zbrala približno 5 milijard evrov na leto, ta sredstva pa bi namenila financiranju podnebnih ciljev.

Evropski svet je včeraj potrdil ustanovitev evropskega obrambnega pakta Trajno strukturirano sodelovanje, znanega pod angleško kratico PESCO, v katerem bo sodelovalo 25 držav članic Evropske unije. Sodelujoče države, med katerimi ni Danske, Malte in Velike Britanije, so se med drugim zavezale k rednemu povečevanju obrambnih izdatkov, zlasti za oborožitev. Predstavile so tudi prvih sedemnajst projektov na področju usposabljanja, razvoja zmogljivosti in operativne pripravljenosti, ki naj bi bili uradno sprejeti na začetku prihodnjega leta. Krepitev obrambnega sodelovanja držav članic Evropske unije sovpada z izstopom Velike Britanije iz Unije in pozivi ameriškega predsednika Donalda Trumpa k večjemu prispevku Evrope pri skupni čezatlantski obrambi.

Do evropske politike v Libiji, ki je ena ključnih držav, s katero se ukvarja Evropska varnostna politika, pa je zelo kritično poročilo organizacije Amnesty International. Poročilo trdi, da evropske vlade, citiramo, “dejavno podpirajo prefinjen sistem zlorab in izkoriščanja beguncev in migrantov, da bi jim preprečile prečkati Sredozemsko morje”, konec citata. Evropske vlade podpirajo libijske oblasti kljub vedenju o njihovem nehumanem ravnanju z begunci. Pod vodstvom Italije je Evropska unija začela sodelovati in finančno podpirati libijsko obalno stražo. Poostreno delovanje libijske straže je glavni razlog za upad prihoda migrantov na italijanski otok Lampeduso za tretjino.

Poljski urad za regulacijo medijev Nacionalni svet za radio in televizijo je televizijski hiši TVN naložil kazen v višini 352 tisoč evrov. Razlog za kazen je domnevno nekorektno poročanje televizije o lanskih protestih v poljskem parlamentu, ko je vladajoča stranka Zakon in pravičnost zaradi blokade sejne dvorane proračun za leto 2017 izglasovala kar v stranski dvorani, ki se uporablja za konference. Proteste je sprožil poskus predsednika parlamenta, da omeji dostop novinarjev v parlament.  Urad televiziji TVN očita spodbujanje nelegalnih aktivnosti in dejanja, ki ogrožajo javno varnost. TVN, ki je v lasti ameriške družbe Scripps Networks, je s poljskimi oblastmi v sporu tudi zaradi domnevnega davčnega dolga v višini nekaj več kot 30 milijonov evrov.  Med štirimi največjimi poljskimi hišami velja TVN za najbolj kritično do trenutne vlade.

Spodnji dom romunskega parlamenta je potrdil nov zakon, ki spreminja status sodnikov in državnih tožilcev. Zakon obvezuje državo, da sproži postopek proti tožilcem in sodnikom, ki so s slabo presojo, malomarnostjo ali naklepom povzročili škodo državi. Parlament je sprejel tudi zakon, ki ukinja ostrejše standarde glede korupcije, ki jih je nekaterim poslancem naložil urad za integriteto. Sprejem spornega zakona, ki mu mnogi očitajo, da bo izničil napredek Romunije v boju proti korupciji, so spremljali protesti pred parlamentarno palačo in v večjih mestih.  

Evropski poslanci so na drugem dnevu plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta v Strasbourgu z veliko večino potrdili reformo skupne kmetijske politike, ki bo poenostavila kmetijsko politiko, kmetom dala večjo moč v pogajanjih s trgovci ter omogočila boljša orodja za zaščito pred tržnimi in proizvodnimi tveganji. Zvišala se bo tudi podpora mladim kmetom, o čemer več evropski poslanec Franc Bogovič.

Izjava

Evropsko računsko sodišče je okrcalo financiranje skupne evropske kmetijske politike. V poročilu ugotavlja, da sredstva, namenjena večanju ekološke vzdržnosti kmetijstva, ne služijo temu namenu. Skoraj dve tretjini kmetij je namreč do omenjenih sredstev upravičenih, ne da bi spremenile način kmetovanja. Sredstva za tako imenovano zelenitev kmetijstva so imela tako pozitiven okoljski vpliv le na pet odstotkov kmetijskih površin v Evropski uniji. Posledično računsko sodišče ugotavlja, da sredstva, namenjena okoljski vzdržnosti, v resnici služijo le kot dodaten prihodek kmetov. Tovrstna sredstva predstavljajo slabo tretjino denarja, namenjenega evropskemu kmetijstvu v okviru skupne kmetijske politike, in približno osem odstotkov celotnega proračuna Evropske unije. Več o tem pa v Offsajdu ob petih.

Selimo se v Avstralijo, kjer vlada vedno večja zaskrbljenost zaradi vpliva Kitajske. Zaradi povezav s kitajskim poslovnežem, ki posluje v Avstraliji, Huangom Šiangmom, je odstopil laburistični senator Sam Dastyari. Dastyari naj bi Huanga, za katerega avstralske oblasti domnevajo, da ima stike s kitajskimi obveščevalnimi službami, posvaril, da avstralska obveščevalna služba prisluškuje njegovim telefonom, poleg tega pa naj bi zavajal novinarje o položaju Laburistične stranke glede politike do Kitajske. V težavah zaradi domnevnih kitajskih vplivov pa je tudi voditelj opozicijske Laburistične stranke Bill Shorten. Javni so namreč postali dokumenti, ki razkrivajo, da je Huang za večerjo z Shortenom plačal 36 tisoč evrov. Odnosi med Avstralijo in Kitajsko so v zadnjih časih napeti zaradi domnevnega kitajskega infiltriranja avstralske politike, zaradi česar je glasilo Kitajske komunistične partije Avstralijo obtožilo paronije in rasizma.

Hrvaški generalski zbor je včeraj v zagrebški koncertni dvorani Vatroslav Lisinski organiziral žalno slovesnost za hrvaškim generalom in vojnim zločincem Slobodanom Praljakom. Ta je prejšnji teden po obsodbi za vojne zločine v Bosni in Hercegovini na haaškem sodišču naredil samomor. Žalne slovesnosti so se udeležili številni veterani vojne za neodvisnost Hrvaške, med njimi tudi hrvaška ministra za obrambo Damir Krstičević in za veterane Tomo Medved ter nekateri poslanci. Duhovnik pri maši zadušnici je Slobodana Praljaka primerjal z Jezusom Kristusom, ki je bil “prav tako obsojen in preganjan, vendar nedolžen.”

Z levega na desni desnega na levi breg reke Kolpe. Državna slaba banka DUTB je razkrila del svojega poslovanja v letošnjem letu, ki se nanaša na nepremičnine. Te predstavljajo večji del portfelja DUTB, ki je letos prodal za skoraj 104 milijone evrov nepremičnin. Večinoma je šlo za stanovanja, četrtino pa je bilo tudi poslovnih prostorov. Največji dobiček, približno 12 milijonov evrov, je DUTB ustvaril pri prodaji stanovanj v Celovških dvorih. V portfelju slabe banke sedaj ostaja še za okoli 200 milijonov evrov nepremičnin, predvsem zazidljivih zemljišč, ki bi jih banka rada razvijala skupaj z zunanjimi investitorji. DUTB bo v projektih sodeloval z zemljiščem, zasebni partner pa bo zagotovil kapital in izvedel gradnjo.

Opoldne se je pred poslopjem Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti na prvem protestnem shodu Sindikata prekarcev zbralo okrog petdeset protestnikov, med njimi tudi nekaj delavk in delavcev, zaposlenih v trafikah. Sindikat prekarcev je na shodu opozoril, da ima trenutni poslovni model franšiznih pogodb, kjer prodajalci delajo po navodilih podjetja tako, da sami ne smejo niti spreminjati zunanje postavitve izdelkov, vse elemente delovnega razmerja. Podjetje 3DVA je svoje delavce že pred protestom opozorilo, da gre pri sindikatu za samopromocijo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in da lahko sodelovanje z zaposlenimi ogrozi njihove poslovne odnose. 

Off sta pripravila vajenec Vedomec in Gal.

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentarji

Franca Bogoviča je treba za jajca prijet.* off

in ne vem, kje so sedaj vsi tisti jebeni mladi prekarci in tako zvani komunajzerji? naj grejo na cesto protestirat poleg trafikantov.
aja, a to jim je pa pod častjo al kaj? phahahhahah

Kje si pa ti?

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness