OFF iraških beguncev

OFF iraških beguncev

Aktualno-politična novica
isis flag
8. 8. 2014 - 14.00
 / OFF

Današnji OFF začenjamo z novicami iz okupirane Gaze. Krvavi spopadi se nadaljujejo, potem ko se je zjutraj končala tridnevna obojestranska prekinitev ognja. Le nekaj minut po končanju začasnega premirja naj bi iz ozemlja Gaze na Izrael poletelo več raket v smeri mesta Aškelon, ki pa jih je izraelski raketni ščit učinkovito prestregel. Odgovornost za napad je že prevzela islamistična oborožena skupina Brigade al Kuds, sicer del širšega palestinskega gibanja Islamski džihad. Zdi se, da so možnosti za umiritev razmer na območju skoraj nične. Palestinske politične frakcije pod vodstvom Hamasa za nadaljevanje premirja od Izraela zahtevajo končanje osemletne blokade Gaze in izpustitev 125 palestinskih političnih zapornikov, kar pa za Izrael ostaja nesprejemljivo.

Predsednik Združenih držav Amerike Barack Obama je odobril možnosti ameriških letalskih operacij, ki bi bile v pomoč iraškim vladnim silam v boju proti ofenzivi oborožene islamistične organizacije Islamska država. Predsedniška administracija  utemeljuje svojo odločitev z razlago, da je takšna akcija potrebna za zaščito iraškega prebivalstva pred novo grožnjo genocida, ki jo predstavlja islamstična skupina, gotovo pa je motivacija za ameriško intervencijo tudi napredovanje vojske Islamske države proti mestu Erebil, kjer so nastanjeni ameriški svetovalci iraški vladi.

Sunitska fundamentalistična skupina Islamska država tako vse bolj širi osvojeno območje in okupira pomembne strateške točke v državi, zadnja taka uspeha sta bila zasedba vodnega jezu v Mosulu in okupacija največjega krščanskega mesta Karakuš. Zaradi napredovanja sunitskih skrajnežev proti severu, kjer prebiva večina krščanskega prebivalstva, se je iz območja že izselilo 100.000 beguncev, kar je spodbudilo Varnostni svet Združenih narodov, da izvede izredno sejo. Sestanek članic se je sicer končal s soglasnim pozivom k ukrepanju, vendar tokrat ni ostalo le pri puhlih besedah. Po poročanjih naj bi ameriška letala preko noči že spustila potrebno pomoč kurdskim in krščanskim beguncem, ki v zavetju gore Sindžar brez življenjsko nujnih dobrin že od nedelje bežijo pred vojsko Islamske države.

Žvižgač Edward Snowden je od ruskih oblasti prejel novo dovoljenje za bivanje, saj mu je staro poteklo z enaintridesetim julijem. Dovoljenje mu omogoča še triletno bivanje v Rusiji. Pogoj za pridobitev dovoljenja je redna zaposlitev, ki jo Snowden ima v neznanem informacijskem podjetju. Z novim dovoljenjem za bivanje bo Snowden lahko za največ tri mesece potoval tudi v tujino, čez pet let pa bo lahko tudi zaprosil za rusko državljanstvo.

Za Snowdnovo varnost v Rusiji skrbi zasebno varnostno podjetje, saj bi za državno varovanje potreboval politični azil, ki pa ga de-facto nima. Rusija ameriškim zahtevam po izročitvi še vedno nonšalantno odgovarja, da Snowden ni prekršil nobenega ruskega zakona, zato ga ne morejo prijeti, niti nimajo z ZDA podpisanega sporazuma o izročitvah.

Rusija po uvedbi omejitev na področju uvoza hrane iz zahodnih držav grozi z nadaljno razširitvijo gospodarskih sankcij. Premier Dimitri Medvedjev je javnosti sporočil, da vlada razpravlja o možnosti zaprtja zračnega prostora Rusije za letala ameriških in evropskih prevoznikov. Takšen ukrep bi največje družbe hudo udaril po žepu, saj bi to pomenilo precej večjo porabo goriva in daljše polete. Nove gospodarske sankcije bi lahko zajele še avtomobilski in ladjarski sektor. Več o tej gospodarski hladni vojni v Kultivatorju ob petih.

Prvič v zgodovini bodo v Republiki Turčiji potekale neposredne predsedniške volitve. Dvainpetdeset milijonov volivcev se bo odločalo med tremi kandidati. Največ možnosti za izvolitev ima sedanji premier Reccep Tayyip Erdogan [izg. Recép Táđip Erdogan] iz Stranke za pravičnost in razvoj. Vladne javnomnenjske ankete mu kažejo malce nad petdeset odstotkov, kar je dovolj za zmago v prvem krogu. Sekularne stranke so presenetljivo za kandidata izbrale islamista Ekmeleddina Ihsanoğluja. Islamistična stališča z Erdoganom so se razmaknila šele, ko je Ihsanoğlu umaknil podporo odstavljenemu egiptovskemu predsedniku Mohamedu Morsiju. Kurdski kandidat Selahatin Demirtas ima za izvolitev zelo malo možnosti. Njegova kampanja sloni na obiskovanju sindikatov in tovarn. Več o volitvah nam pove novinar Duran Ragip

izjava je dostopna v posnetku

Novice iz Slovenije

Mandatno-volilna komisija je na nujni seji zavrnila predlog poslancev SDS, da se točka, ki predvideva razpravo o odvzemu poslanskega mandata mučencu demokracije Janezu Janši, umakne iz dnevnega reda. Komisija obravnava sporno točko zaradi 9. člena zakona o poslancih, ki predvideva, da poslancu preneha mandat, v kolikor je ta obsojen na nepogojno zaporno kazen daljšo od šestih mesecev zapora, razen če mu opravljanje poslanske funkcije odobri Državni zbor. Po mnenju zakonodajne-pravne službe Državnega zbora pa bi bil odvzem mandata Janši sporen, saj prenehanje mandata velja le za poslance, ki so ob izreku obsodbe že opravljali funkcijo, ne pa za primere, ki so funkcijo pridobili po izreku obsodbe. Kako se bo razpletla poslanska zgodba našega prvega političnega zapornika, bomo še videli.

Informativni blok končujemo bolj razvedrilno. Z jutrišnjim dnem se začenja 32. Festival Radovljica, ki bo poslušalcem na voljo ponudil zvoke glasbil, ki so v sodobnem svetu redko dostopna. Prisostvovati bo mogoče desetim koncertom glasbe iz različnih zgodovinskih obdobij, ki segajo od 9. do 20. stoletja. Več o dogodku pove Domen Marinčič:

izjava je dostopna v posnetku

Off sta pripravila Jošt Žagar in vajenec Lio.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.