Britanski parlament je na včerajšnjem zasedanju izglasoval odločitev, po kateri bodo današnji dnevni red sestavljali poslanci spodnjega doma parlamenta in ne vlada. S tem so poslanci odprli pot za to, da lahko še pred enomesečno ustavitvijo dela vlade, ki je predvidena od naslednjega tedna dalje, odločajo o predlogu zakona, po katerem bi lahko izsilili novo preložitev brexita, v kolikor do 19. oktobra ne bi prišlo do potrditve dogovora. Boris Johnson je s tem postal prvi britanski premier po letu 1793, ki je izgubil svoje prvo glasovanje v parlamentu. Rezultat je bil sicer pričakovan, saj je Johnson že nekaj ur pred tem izgubil večino v parlamentu, potem ko je iz vrst torijcev k liberalnim demokratom prestopil poslanec Phillip Lee. Na glasovanju pa se mu je nato uprlo tudi 21 drugih torijcev, ki jih je Johnson pozneje izključil iz stranke. Obenem je Johnson obnovil namero o vložitvi predloga o predčasnih volitvah, v kolikor bo zakon, ki bi onemogočil morebitni brexit brez dogovora, tudi sprejet.

Podporniki italijanske stranke Gibanje petih zvezd so v spletnem glasovanju z 79-odstotno večino podprli vstop stranke v koalicijo z Demokratsko stranko, ki bi jo vodil trenutni premier Giuseppe Conte. Z nastankom nove koalicije se bo Italija izognila novim predčasnim volitvam, v katere bi sicer vodil razpad prejšnje koalicije s Salvinijevo Ligo. Conte naj bi svoj kabinet predsedniku države Sergiu Mattarelli predstavil danes.

Voditeljica posebne administrativne regije Hongkong Carrie Lam je napovedala popolni umik predloga o tako imenovanem zakonu o izročanju, ki je bil povod za več mesecev trajajoče proteste v Hongkongu. Predlog zakona, ki bi hongkonškim oblastem omogočal, da obtožence izročajo celinski Kitajski, je bil zaradi nasprotovanja protestnikov zamrznjen, Lam pa ga je razglasila za “mrtvega”, a ni bil uradno umaknjen, kar je bila ena od zahtev protestnikov. Protestniki so sicer sčasoma začeli izražati splošno nezadovoljstvo s politiko celinske Kitajske in odzivom oblasti na začetne protestne shode, ki so postajali čedalje bolj nasilni. Zaradi tega naj bi Lam ustanovila tudi preiskovalno komisijo, ki naj bi podrobneje preučila vzroke za nemire. 

Ameriški minister za obrambo Mark Esper je odobril prerazporeditev več kot treh milijard evrov iz različnih virov, ki so sedaj namenjeni gradnji zidu na meji z Mehiko. Denar je sicer bil namenjen 127 projektom gradnje in posodobitve vojaških objektov v ZDA in tujini, a so po mnenju Pentagona do sredstev zaradi “nacionalnih izrednih razmer” bolj upravičeni projekti na južni meji, ki bodo tako v podporo vojaškim silam, ki mejo že varujejo. Spomnimo, da je izredne razmere na meji z Mehiko februarja letos razglasil predsednik Donald Trump, potem ko ameriški kongres ni odobril sredstev za gradnjo zidu, sicer eno njegovih glavnih predvolilnih obljub.  

ZDA ne popuščajo niti pri pritisku na Iran. Tokrat so z ministrstva za zunanje zadeve ter ministrstva za finance sporočili, da uvajajo sankcije proti iranskemu vesoljskemu programu. Razlog naj bi tičal v tem, da iranska vlada civilno vesoljsko agencijo ter dva raziskovalna centra izkorišča za razvoj balističnega raketnega programa. Sankcije pomenijo, da bodo državljani in prebivalci ZDA kazensko odgovorni, če bi pri vesoljskem programu kakorkoli sodelovali. 

Pritisk na Iran se pod Trumpom stopnjuje vse od enostranske prekinitve mednarodnega jedrskega sporazuma, zaradi česar so tudi v Iranu nehali spoštovati nekatere obveze iz sporazuma. Posledice, ki se kažejo tudi v upadanju prodaje iranske nafte, naj bi sedaj poskusili omiliti Francozi, ki Iranu ponujajo okoli 15 milijard dolarjev kreditne linije, v zameno pa naj bi Teheran začel ponovno spoštovati jedrski sporazum. Uspešnost predloga, ki ga iranske oblasti, sodeč po besedah namestnika iranskega zunanjega ministra Abasa Aragčija, podpirajo, je sicer odvisna tudi od Združenih držav Amerike, ki sporazum lahko blokirajo.

Predsednik Sindikata voznikov avtobusov Slovenije Endre Mesaroš ponovno toži svojega delodajalca - skupino Arriva. Ker je bil Mesaroš pred dvema letoma nezakonito odpuščen, je bil upravičen do povrnitve prihodkov, vendar Mesaroš zdaj trdi, da so mu v Arrivi povrnili premajhno vsoto. V Arrivi so Mesarošu sicer povrnili razliko v plači, a naj bi pri tem šlo zgolj za znesek osnovne plače, ne pa ostalih dodatkov, kot pojasni Damjan Volf, generalni sekretar Obalne sindikalne organizacije KS 90.

Izjava

Volf opozarja, da je težava v tem, da sodišče nejasno določa vsoto, ki jo morajo delodajalci vrniti.

Izjava

Koordinacijska skupina stanovalcev poslovno-stanovanjskega objekta Situla, zgrajenega leta 2013 v neposredni bližini glavne železniške postaje, naj bi po poročanju Dnevnika pripravljala tožbo proti Slovenskim železnicam zaradi prekomernega hrupa in onesnaženja, ki naj bi jima bili podvrženi stanovalci. Obenem so se v skupini obrnili tudi na varuha za človekove pravice. Skupina naj bi prst uperila v dotrajano infrastrukturo Slovenskih železnic, ki povzroča hrup in onesnaženje, pa tudi v delavce Slovenskih železnic, ki - citiramo - “opravljajo malo potrebo kadarkoli in kjerkoli” in se “nespodobno spolno vedejo”. Konec citata. Za prekomeren hrup krivijo tudi strojevodje, ki naj bi po nepotrebnem hupali drug drugemu. Ali lahko skupina stanovalcev iztrži kakšen znesek, je za zdaj dvomljivo. Kot prav tako poroča Dnevnik, naj bi bilo v dokumentih iz let 2009 in 2011 navedeno, da investitor ali njegov pravni naslednik od Slovenskih železnic ne moreta zahtevati ukrepov protihrupne zaščite ali iz tega razloga terjati kakršne koli odškodnine.