V Venezueli je skupina približno 20 oboroženih oseb, oblečenih v vojaške uniforme, izvedla napad na vojaško bazo v bližini mesta Valencia. Kot vodja skupine se je predstavil Juan Carlos Caguaripano, leta 2014 odstavljeni stotnik državne milice Bolivarske nacionalne garde. V spopadu z vladnimi silami sta bila ubita dva člana skupine, osem jih je bilo aretiranih, ostali pa naj bi zbežali. Predsednik Nicolas Maduro je napadalce razglasil za teroriste, ki hočejo destabilizirati socialistično vlado. Caguaripano pa je pozval k vzpostavitvi tranzicijske vlade in izpostavil, da skupina predstavlja civilno in vojaško akcijo za ponovno vzpostavitev ustavnega reda. Napad na vojaško bazo sledi volitvam v novoustanovljeno ustavodajno skupščino, ki jih je bojkotirala in z organizacijo masovnih protestov ter svojega neformalnega referenduma ovirala opozicija. V novi skupščini je 545 predstavnikov Velikega patriotskega pola, ki ga vodi Maduro. Skupščina bo pripravila novo ustavo. Po izvolitvi je v soboto skupščina že odstavila generalno državno tožilko Luiso Ortega, ki pa svoje razrešitve ne priznava.

V zahodnoafriški Mavretaniji zakonodajna oblast po novem ne bo več deljena v dva domova. Na referendumu so državljani z 85-odstotki glasov “za” podrli reformo, ki jo je predlagal predsednik države Mohamed Ould Abdel Aziz. Po njej bo zgornji dom oziroma senat nadomeščen z voljenimi regionalnimi sveti, zastava pa bo po novem nosila tudi odtenek rdeče barve. Poleg tega bo vrhovno sodišče združeno v skupno telo z Islamskim visokim svetom in institutom ombudsmana. Predsednik trdi, da je senat nepotreben in predrag, reforma pa naj bi z regionalnimi upravami izboljšala vladanje. Referenduma se je udeležila nekaj več kot polovica 1.4 milijonov volilnih upravičencev. Spremembo ustave so v senatu zavrnili marca, potem ko so jo prej odobrili v spodnjem domu. Predsednik je zato razpisal referendum. 20 senatorjev je v protest tri dni zasedlo prostore senata. Spremembam ustave je nasprotovala tudi opozicijska stranka Tewassoul, ki spada pod okrilje Muslimanske bratovščine. Njeni predstavniki trdijo, da bo z ukinitvijo senata predsednik lahko svoj mandat podaljševal v nedogled in dodatno centraliziral oblast, ker regionalne oblasti ne bodo imele sredstev za učinkovito delovanje. Abdel Azizu se mandat izteče leta 2019, po ustavi iz leta 1991 pa bi to moral biti njegov zadnji mandat. Na oblast je Aziz namreč prišel z državnim udarom leta 2008, nato pa bil dvakrat izvoljen na volitvah. Stranka Tewassoul je bojkotirala referendum in v sodelovanju s številnimi civilnimi organizacijmami sklicala proteste. Večino protestnih shodov je vlada prepovedala, v mestih Arafat in Sebkha pa se je policija na protestnike spravila s pendreki in solzivcem.

Tudi prek južne mavretnaske meje v Senegalu dosedanja vlada predsednika Mackyja Salla ohranja zakonodajno in izvršno oblast trdno v svojih rokah. Tam že imajo enodomni parlament, v katerem je na zadnjih volitvah vladajoča stranka Alijansa za republiko osvojila 125 od 165 sedežev. Alijansa je na volitvah prejela skoraj petdeset odstotkov glasov, sledili sta stranka nekdanjega predsednika države Abdulaya Wada z osvojenimi 19 sedeži in stranka župana prestolnice Dakar, Khalife Salla, z devetimi. Poraženca sta volitve že razglasile za nelegitimne, ker naj bi vlada pred volitvami državljanom selektivno dodeljevala biometrične kartice, ki so pogoj za oddajo glasu. Po podatkih notranjega ministrstva je biometrične kartice prejelo le 70 odstotkov volilnih upravičencev.

Z zahoda na vzhod afriške celine, kjer je v Južnem Sudanu vladna vojska zavzela glavno utrdbo upornikov v mestu Pagak na meji z Etiopijo. Frakcija Sudanskega ljudskega gibanja za osvoboditev pod vodstvom nekdanjega podpredsednika Južnega Sudana Rieka Machara je bila prisiljena zapustiti Pagak, ki je bil od leta 2014 osrčje njenih operacij. Vladne sile predsednika Salve Kiira so z vojaško ofenzivo na Pagak začele julija z utemeljitvijo, da so uporniki kršili mir, ki ga je maja enostransko razglasil predsednik Kiir. Ta je leta 2013 z mesta podpredsednika odpustil Rieka Machara, kar je bil povod za začetek južnosudanske državljanske vojne, v kateri se frakcije delijo predvsem po etnični pripadnosti. Borijo pa se za obvaldovanje ozemelj, bogatih z naftnimi viri, po besedah predstavnika upornikov, pa umik iz Pagaka ne pomeni konca boja etničnih Nuerov proti vladi, v kateri prevladuje etnična skupina Dinkov. Po podatkih Visokega komisariata Združenih narodov za begunce je število beguncev iz Južnega Sudana doseglo že skoraj dva milijona.

Francoska podjetja se na nove sankcije nad Iranom, ki so jih pred kratkim uzakonile Združene države Amerike, očitno ne ozirajo preveč. Avtomobilski proizvajalec Renault svojo produkcijo širi na Bližnji vzhod. Po umiku glavnine zahodnih sankcij nad Iranom in povečanem investiranju francoske naftne multinacionalke Total v plinsko produkcijo, bodo v Iranu z naslednjim letom začeli izdelovati avtomobile znamk Symbol in Duster. Proizvedli naj bi več kot 150.000 avtomobilov letno, posel pa je vreden 660 milijonov evrov. Šestedest odstotni lastnik obrata bo Renault, 20 odstotkov si bo lastila državna Organizacija za razvoj in obnovo, preostalih 20 pa iransko privatno podjetje Negin Group. Pred zahodnimi sankcijami iz leta 2006 so francoska avtomobilska podjetja že imela vzpostavljeno močno proizvodnjo v Iranu, sedaj pa se na velik zahodnoazijski trg spet vračajo. Pred kratkim je posel v Iranu podpisal tudi Citroen.

Gonji proti katarski televiziji Al-Jazeera se po Saudovi Arabiji, Jordaniji, Združenih arabskih Emiratih, Bahrajnu in Egiptu pridružuje tudi Izrael. Izraelski minister za telekomunikacije je oznanil, da bo ukinil akreditacije novinarjem Al-Jazeere in zaprl prostore televizije v Jeruzalemu. Poleg tega bo v Izraelu prepovedano predvajanje programa Al-Jazeere na satelitskih in kabelskih kanalih. Utemeljitev izraelske vlade temelji na očitkih televiziji, da podpira nasilje do tamkajšnjih oblasti, z dikcijo, ki je sila podobna obtožbam s strani koalicije arabskih držav, zbranih okrog Saudove Arabije. Ta je v svoji gospodarski in diplomatski blokadi kot enega razlogov navedla vplivno poročanje Al-Jazeere, ki naj bi podpirala ekstremizem v regiji. Al-Jazeera se je na izraelske ukrepe odzavala z izjavo, da so navedeni razlogi “nenavadni in pristranski”.

Bosna in Hercegovina, Srbija, Črna gora in Makedonija so Hrvaški zagrozile s protiukrepi v kolikor ta ne zniža stroškov za uvoz kmetijskih pridelkov. Hrvaška je sredi julija povišala stroške sanitarne inšpekcije za uvoz sadja in zelenjave za 22 krat na 270 evrov na pregled. Sosednje države ji očitajo ustvarjanje trgovinskih preprek in Hrvaški dajejo teden dni časa za njihovo odpravo v nasprotnem primeru pa grozijo s protiukrepi. K vključitvi v reševanje spora so pozvale tudi Evropsko komisijo.