Indijske opozicijske stranke so se na zimskem zasedanju parlamenta odzvale na demonetizacijo 500 in 1000 rupijskih bankovcev, ki jih je vlada umaknila iz obtoka 9. novembra. Vlada naj bi z demonetizacijo onemogočila uporabo s korupcijo pridobljenega denarja, ki po nekaterih ocenah dosega okoli 20 odstotkov vrednosti celotnega bruto domačega proizvoda. Vseh trinajst opozicijskih strank ukrepom nasprotuje, saj bo ukrep negativno vplival na njihove možnosti na naslednjih volitvah. Opozicijske stranke namreč od osemdeset do petindevetdeset odstotkov denarja za volilno kampanjo dobijo v gotovini. Pri vladajoči strank BJP, ki se v večji meri zanaša na donacije velikih podjetij, pa je ta delež le dvotretjinski.

Po poročanju Centra za medijske študije v Delhiju so na volitvah leta 2014 v zvezni državi Andhra Pradesh trije od štirih volilcev v predvolilni kampanji prejeli denar od strank. Vladna stranka BJP naj bi si z ukrepom demonetizacije olajšala pridobivanje glasov na prihajajočih volitvah v zvezni državi Uttar Pradesh, ki je kot država z največjim številom volilcev odločilna za zmago na volitvah v letu 2019.

Ostajamo pri financah Azije. Malezija si želi zajeziti padec svoje valute, ki močneje pada zadnje leto. Tujim bankam so zato poslale dopis, v katerem od njih zahtevajo prenehanje trgovanja s terminskimi pogodbami, vezanimi na malezijsko valuto ringit. Terminske pogodbe, ki se uporabljajo za menjavo ringitov, ne zahtevajo tudi dejanskega izplačila v omenjeni valuti, zato je ta še posebej privlačna za špekulacije. Trgovanje z omenjenimi pogodbami poteka na tujih borzah, kar malezijski centralni banki onemogoča nadzor. Edino, kar jim tako preostane, so grožnje preko dopisov, kjer trgovcem z valuto grozijo tudi z represivnimi ukrepi njihovega kapitala v Maleziji.

Južna Koreja in Japonska sta sprejeli okviren dogovor o izmenjavi vojaških informacij med državama. Državi sta dogovor hoteli sprejeti že leta 2012. Opozicijske stranke in del civilne družbe dogovoru nasprotujejo, saj japonska vlada še vedno ne priznava zločinov, storjenih v času okupacije med letoma 1910-1945. Korejska največja opozicijska stranka Minjoo ministra za obrambo opozarja, da bo ob sprejetju dokončnega sporazuma začela postopek razrešitve s položaja. Vlada predsednice Park Geun Hje želi sporazum podpisati v času korupcijskega škandala. Državni tožilci namreč preiskujejo bližnjo prijateljico predsednice Choi Soon-Sil. Ta naj bi velika podjetja prisilila v donacije neprofitnim organizacijam, ki jih je ustanovila sama in uporabila za lastno korist.

Vlada Združenih držav Amerike se je odločila, da bo v zvezni državi Montana preklicala 15 najemnih pogodb za črpanje nafte in zemeljskega plina na svetem ozemlju plemen Blackfoot. Področje, ki ga plemena imenujejo Badger-Two Medicine, je bilo v poznih 80-ih brez posvetovanja s plemeni dodeljeno podjetju Devon Energy. Slednje v vseh teh desetletjih ni izčrpavalo zemlje, a si je obetalo zagon črpanja surovin. Ministrica za notranje zadeve Sally Jewell je ob odločitvi dodala, da želi tako ohraniti bogato kulturno dediščino svete zemlje plemen Blackfoot. Nepričakovana odločitev vlade prihaja ob zaostrovanju protestov staroselskih skupin proti izgradnji plinovoda v Severni Dakoti, kjer pa vlada vztraja, da je izgradnja nujna. Tako se zdi, da vlada v odhodu želi pomiriti strasti staroselskih skupin, kar bi ji omogočilo neovirano izgradnjo plinovoda v Severni Dakoti.

Na jug. Več deset protestnikov je vdrlo v brazilski kongres in zahtevalo vrnitev vojaške oblasti. Protestniki vojaško vlado vidijo kot boljšo alternativo vladi predsednika Temerja, ki ji očitajo razraščeno vladno korupcijo in odgovornost za slabo socialno situacijo. Sporen naj bi bil tudi način prihoda Temerja na oblast. Brazilsko gospodarstvo trpi tudi zaradi padca cene nafte in surovin. V Riu de Janeiro okoli 2000 delavcev javnega sektorja stavka proti rezom v proračunu za javni sektor. Načrt zvezne vlade bi namreč njihove plače zmanjšal tudi za trideset odstotkov. Nekatere zvezne države svojim uslužbencem plač in dodatkov niso izplačale že vsaj od junija.

Kriminalistična policija vztraja, da njeni interni akti ne smejo biti pod nadzorom Komisije Državnega zbora za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Komisija namreč ponovno razpravlja o podzakonskih aktih policije in od kriminalistične policije zahteva posredovanje aktov, ki urejajo izvajanje prikritih metod dela. Opozicijski člani komisije so prepričani, da jim policija s prikrivanjem dokumentov, ki so relevantni tudi v zadevi Ornig, onemogoča delovanje. Na policiji pojasnjujejo, citiramo: “Tako razkritje ni zajeto v zakonskem obsegu  parlamentarnega  nadzora, saj lahko komisija nadzira samo izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov,” konec navedka. Zahteva po izročitvi internih podzakonskih aktov je prišla v luči nadaljevanja zadeve Ornig. Komisija je poleti odprla preiskavo domnevnega vdora Dejana Orniga v osebne račune Facebooka in osebnih e-pošt več kot 300 oseb, kar naj bi storil v dogovoru z dvema kriminalistoma. Komisija zahteva, da notranje ministrstvo akte izroči do ponedeljka.

Državni zbor je sprejel proračun za leti 2017 in 2018. Ta predvideva hitrejšo rast prihodkov kot odhodkov, zaradi česar naj bi se primanjkljaj v dveh letih zmanjšal za več kot polovico. Proračun je podprla le koalicija. Opozicija je bila kritična do nedorečenih postavk za plače in stroške dela javnih uslužbencev. Koaliciji pa se po drugi strani ni zdelo sporno, da najprej sprejmejo proračun in nato nadaljujejo pogajanja s sindikati javnega sektorja. Ti se po prejemu zadnjega, torkovega vladnega predloga vračajo za pogajalsko mizo. Po neuradnih informacijah novi predlog vsebuje 10 milijonov več kot prejšnji vladni predlog, velik delež sredstev pa je posvečen odpravljanju anomalij najnižjega plačnega razreda J. Finančna ministrica napoveduje enostranske ukrepe, če sporazum ne bo dosežen pred novim proračunskim letom. Sindikati so tako omejeni časovno in finančno, saj se o celotni plačni masi za javne uslužbence, zapisani v novem proračunu, vladna stran ne bo pogajala.

Evropsko sodišče za človekove pravice je dokončno zavrglo tožbo izbrisanih proti državi Sloveniji. Po mnenju sodišča je slovenska vlada 212 osebam zadovoljivo uredila možnost povrnitve škode, utrpljene zaradi sistemskih kršitev ustavnih pravic. Slovenija je leta 2013 sprejela zakon, ki sistemsko ureja vprašanje povračila škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva. Do odškodnine so upravičeni tisti izbrisani, ki imajo bodisi stalno prebivališče v Sloveniji ali slovensko državljanstvo. Evropsko sodišče za človekove pravice je ugotovilo, da v postopku ni bilo nepravilnosti, zato se je ta zaključil.

Off so pripravili vajenci Tina, Gea, Maks in Igor.