Več desettisočglava množica v moldavski prestolnici Kišinjev protestira proti skorumpiranosti tamkajšnjih oblasti.  Do ponovnih nemirov je prišlo zaradi nerazrešenega finančnega škandala, ki je v tej majhni državi povzročil nastanek milijardne bančne luknje. Bančna luknja je nastala konec lanskega leta, a še sedaj ni znano, kam je poniknil denar. Vse od tedaj v Moldaviji prihaja do občasnih izbruhov nezadovoljstva zaradi postopanja oblasti pri preiskavi bančne goljufije. Nezadovoljni protestniki zato zahtevajo odstop večih višjih uradnikov moldovske centralne banke, predsednika Nikolaja Timoftija ter takojšen razpis predčasnih volitev.

Odtujen znesek sicer predstavlja eno osmino celotnega bruto domačega proizvoda te države, zato je sanacija bančne luknje močno prizadela ljudi, saj so se nemudoma povišale cene življenskih dobrin ter inflacija. Zaradi škandala je v začetku letošnjega leta že odstopil tedanji premier Gril Gaburici, njegov naslednik Valereiu Strelet pa je obljubil vključitev revizorjev Mednarodnega denarnega sklada v preiskavo bančne goljufije. Protestniki so se v noči iz nedelje na ponedeljek v Kišinjevu utaborili in napovedujejo nadaljnje proteste dokler ne bodo uslišane vse njihove zahteve.

Borci prepovedane Kurdske delavske stranke so sinoči na skrajnem jugozahodu Turčije napadli konvoj turške vojske. V napadu je bilo po trditvah kurdskih upornikov ubitih 15 vojakov, uradna Ankara pa o številu žrtev zaenkrat še molči. Kot povračilni ukrep je turška vlada nad uporne Kurde poslala zračne sile, ki so kmalu po napadu zbombardirale nekaj deset kurdskih ciljev. Tokratni incident je eden izmed najbolj krvavih po julijski prekinitvi dolgoletnega premirja med Kurdsko delavsko stranko in Turčijo.

Izraelski premier Benjamin Nethanjahu je pričakovano napovedal, da Izrael ne namerava sprejemati beguncev iz Sirije in ostalih bližnjevzhodnih držav. Nethanjahu je pojasnil, da v Izraelu ni prostora za pomoči potrebne begunce, sočasno pa je dodal, da begunci predstavljajo tudi varnostno grožnjo in da morajo zaradi tega nadzorovati meje pred nezakonitimi prebežniki ter teroristi. Izrael bo s tem namenom tudi podaljšal obstoječi obmejni zid. Načrtovanih je novih 30 kilometrov betonske ograde na meji z Jordanijo. Po trditvah izraelskih oblasti bo nova pridobitev pomagala preprečevati vstop beguncev v državo.

V Avstriji bodo odpravili izredne ukrepe za sprejem beguncev, ki so ga sprejeli pretekli konec tedna. Z omenjenim ukrepom so začasno odpravili naključne mejne kontrole in s tem omogočili prehod avstrijskih meja več tisoč beguncem. Avstrijska vlada je napovedala postopno vrnitev mejnih kontrol in striktnejšega nadzorovanja svojih meja.

V Bruslju kmetje protestirajo proti evropski kmetijski politiki. Več sto kmetov se je zjutraj s traktorji odpravilo proti evropski prestolnici in pri tem povzročilo 200-kilometrske zastoje na belgijskih avtocestah. Kmetijski ministri posameznih držav članic danes na izrednem zasedanju Sveta Evropske unije razpravljajo o možnih rešitvah za hudo gospodarsko krizo na kmetijskem trgu mlečnih izdelkov, svinjine ter govedine. Kmetijski sektor je v hudi krizi zaradi trgovskih embargov ševilnih evropskih držav za ruski trg, nedavne odprave kvot za proizvodnjo mlečnih izdelkov in ohlajanja kitajske ekonomije.

Korporacija Fiat-Chrysler je v Združenih državah Amerike napovedala vpoklic slabih 8 tisoč vozil. Gre za modele vozil, pri katerih so nedavno odkrili pomankljivosti glede varnosti njihovega infozabavnega sistema. Varnostna luknja je omogočala hekerjem, da so preko interneta prevzeli nadzor nad ključnimi avtomobilskimi sistemi, med drugim motorjem, zavorami in servo volanom. Pred enim mesecem je Fiat-Chrysler iz podobnih razlogov že vpoklical 1,4 milijona vozil.

Hrvaška vlada je izrazila ogorčenje zaradi sobotnega prenosa košarkarske tekme med Slovenijo in Hrvaško na državni HTV. Levosredinska vlada državni televiziji očita pristranski prenos tekme. Med dvournim prenosom tekme niti enkrat niso pokazali dela tribune, na kateri sta sedela slovenski in hrvaški premier. HTV je namesto tega večkrat predvajala kader s predsednico Hrvaške, Kolindo Grabar Kitarović. Vlada HTV-ju s tem očita nevljudno ignoriranje državnega obiska slovenskega premiera, ki naj bi potekal tudi v luči pomiritve odnosov po zapletu z arbitražo.

Okrajno sodišče v Ljubljani je odločilo,  da je primer Patria za vse tri obtožene, torej Antona Krkoviča, Janeza Janšo in Ivana Crnkoviča, zastaral. Odločitev je sprejela okrajna sodnica Tanja Lombar Jenko, ki je primer po odločitvi Ustavnega sodišča dobila v ponovno obravnavo. Odločitev sodišča je že dala ponoven zagon civilnodružbenim izpostavam stranke SDS. V Odboru 2014 zahtevajo odstop vseh sodnikov in tožilcev, ki naj bi kršili človekove pravice. Janez Janša se je že odzval preko socialnega omrežja Twitter in zastaranje označil za, citiramo: “Veliki pok iz Murgelj, ki se je razblinil.”

Finančni minister Dušan Mramor je na današnji tiskovni konferenci s pomirjujočim tonom naznanil, da si je Slovenija povrnila finančno suverenost. Mramor je napovedal tudi nadaljnje reforme, med drugim ustanovitev male slabe banke in reformo davčnega sistema. Finančni minister je poudaril, da je v preteklem letu svojega službovanja uspel na bolje premakniti številne gospodarske kazalce, od znižanja brezposelnosti za 0,7 odstotka do visoke gospodarske rasti. Prisluhnimo kako pozitivne kazalce interpretira finančni minister:

Izjava dostopna v prispoevku

Sprememb gospodarskih kazalcev na bolje ne občutijo vsi ljudje enako. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije so zato organizirali tiskovno konferenco, na kateri so vlado pozvali k izredni uskladitvi pokojnin. S tem ukrepom bi iz revščine pomagali rešiti veliko upokojencev, ki prejemajo nizke pokojnine in zato živijo blizu oziroma pod pragom revščine. Več o razlogih za sklic konference nam pove samostojni strokovni sodelavec sindikata Goran Lukić:

Izjava dostopna v prispoevku