12. april je novi 29. marec! To je glavno sporočilo voditeljev 27 članic Evropske unije z vrha v Bruslju, kjer so britansko sago o odhodu iz Unije soglasno podaljšali in prestavili rok za sprejetje izstopnega sporazuma do 12. aprila. V kolikor bo do tega datuma sporazum potrjen v britanskem parlamentu, bo do dokončnega brexita prišlo 22. maja, dan pred evropskimi volitvami. V kolikor sporazum britanski poslanci ponovno zavrnejo, pa Združeno kraljestvo čaka odločitev med dvema možnostima - organizirati evropske volitve in s tem sprožiti možnost daljše preložitve brexita ali tako imenovani brexit brez dogovora. Vlada premierke Therese May lahko sicer do 12. aprila ponudi tudi alternativen predlog za izstop, a takšnega načrta in s tem izhoda iz slepe ulice zaenkrat ni na vidiku.

Ameriški predsednik Donald Trump ponovno razburja na Twitterju, tokrat z zapisom, da je čas, da Združene države Amerike priznajo suverenost Izraela nad Golansko planoto. Gre za območje, ki obsega približno 1800 kvadratnih kilometrov, uradno pa je del ozemlja Sirije. Zahodni dve tretjini planote je izraelska vojska zasedla med Šestdnevno vojno leta 1967, 14 let kasneje pa tudi aneksirala, kar je v nasprotju z mednarodnim pravom. V kolikor bi Združene države uresničile namere Trumpa, bi postale prva država, ki bi uradno priznala aneksacijo Golanske planote. Verjetno je zgolj naključje pripeljalo do tovrstne poteze ravno pred prihajajočimi izraelskimi volitvami, na katerih se bo Benjamin Netanjahu potegoval za vnovični mandat predsednika vlade. Bibi, ki se v tem času sooča s korupcijskimi obtožbami, se je političnemu zavezniku na čelu Združenih držav na Twitterju že zahvalil: “Hvala, predsednik Trump!”

Ameriško finančno ministrstvo je sporočilo, da Združene države uvajajo sankcije proti kitajskima ladjarskima podjetjema Dalian Haibo in Liaoning Danxing. Dalian Haibo je pod drobnogled prišel zaradi poslovanja s podjetjem Paekong s sedežem v Pjongjangu. Liaoning Danxing pa naj bi severnokorejskim uradnikom v Evropski uniji omogočal upravljanje in kupovanje blaga za potrebe severnokorejske Delavske stranke. Kot primer je poročilo odbora Združenih narodov za sankcije navedlo nezakonito prevažanje luksuznih avtomobilov znamke Mercedes-Benz, ter beloruske vodke v Severno Korejo prek omenjenega ladjarskega podjetja. Podjetji naj bi tako Severni Koreji pomagale zaobiti sankcije, ki so v veljavi zaradi severnokorejskega jedrskega programa. Tokratne sankcije je sicer mogoče videti kot del zaostrovanja ameriškega pritiska po propadlem vrhu Trump-Kim v vietnamskem Hanoju prejšnji mesec.

Besede in dejanja zaostruje tudi severnokorejski voditelj Kim Džong Un, ki je sprejel odločitev o umiku osebja z urada za zveze z Južno Korejo. Urad sta državi vzpostavili v severnokorejskem obmejnem mestu Kaesong septembra lani, njegov namen pa je bil spodbujanje komunikacije med obema Korejama. Novico je javnosti posredoval južnokorejski minister za združitev Čun Hae-Sung, uradnega razloga za umik osebja pa Pjongjang ni navedel.

Michel Temer je postal še tretji nekdanji brazilski predsednik zapored, ki je bil kazensko ovaden zaradi obtožb v sklopu protikorupcijske preiskave, tako imenovane Operacije Avtopralnica. Temerja bremenijo obtožbe sprejemanja podkupnin, med drugim za projekt gradnje jedrske elektrarne v Angri dos Reisu. Avtopralnica je bila usodna tudi za Luiza Inacia Lulo Da Silvo in Dilmo Rouseff, ki jo je Temer nasledil. Korupcijska afera je odločilno vplivala na potek in rezultat brazilskih volitev, na katerih je nato slavil domnevno neoporečni in očitno za naloge predsednika države bolj primeren kandidat - skrajni desničar Jair Bolsonaro.

Avstrijsko ustavno sodišče je presodilo, da zakon, ki prepoveduje financiranje muslimanskih organizacij iz tujine, ni v nasprotju z ustavo. V praksi bi zakon lahko privedel do izgona 60 muslimanskih klerikov, ki delujejo v sklopu organizacije Turška islamska unija, ki jo financira turška država, sami pa so s tem turški javni uslužbenci. Zakon je sicer sprejela že prejšnja sredinska vlada Christiana Kerna, dokončno pa ga je uveljavila vlada trenutnega kanclerja Sebastiana Kurza. Avstrijska vlada je prek Kurza pozdravila odločitev ustavnega sodišča, medtem ko je Muslimanska verska skupnost, največja krovna muslimanska organizacija v Avstriji, napovedala morebitno pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice.

Za izgon se je odločilo tudi Mariborsko sodišče v primeru 26-letnega eritrejskega begunca Musse Andhoma, ki je bil avgusta lani po incidentu pred integracijsko hišo v Mariboru obtožen poskusa uboja rojaka Tsegaya Biniama. Sodnica Tanja Rot je obtoženega spoznala za krivega in mu naložila kazen štirih let zapora, po katerem sledi izgon iz države za obdobje pet let. Kazen po besedah sodnice ne pomeni tudi izgona v Eritrejo. Andhom, ki je v državo prišel iz Italije, naj bi imel možnost iti v katero drugo evropsko državo. Andhom je sicer od januarja lani imel status begunca z mednarodno zaščito, Eritreja pa ni smatrana kot varna država.

Predsednik opozicijske SDS Janez Janša je na Twitterju napovedal, da bodo v stranki sprožili ustavno presojo rebalansa letošnjega proračuna, ki je bil dokončno potrjen v sredo. Janša je rebalans označil za najslabšega po letih 2009 in 2010, Slovenijo pa naj bi izpostavil tveganju v času ohlajanja gospodarske rasti. Janša ni navedel kako bodo v SDS sprožili ustavno presojo, lahko pa po zakonu o ustavnem sodišču to naredi tretjina poslancev Državnega zbora. V tem primeru bi SDS potrebovala podporo vsaj še ene opozicijske stranke. To bo po vsej verjetnosti morala biti NSi, saj so v SNS rebalans proračuna podprli.  

Naslovna slika: Mejni prehod Quneitra na Golanski planoti.