Pod krinko kaosa, ki ga je povzročila svetovna pandemija, je kanadska vlada umaknila prepoved izvoza orožja v Saudovo Arabijo. Ob umiku so tako ponovno oživela pogajanja o izvozu lahkih oklepnih vozil v vrednosti dobrih 9 milijard evrov s podjetjem General Dynamics. Vlada ukinitev prepovedi upravičuje z domnevnimi pomembnimi izboljšavami pogodbe, ki naj bi zagotovile nova delovna mesta tisočim Kanadčanov in to ne le v Ontariu, temveč tudi v celotni dobavni verigi obrambne industrije. Kanadski premier Justin Trudeau je izvoz zamrznil leta 2018 po usmrtitvi savdskega novinarja Džamala Hašodžija. Posel je bil leta 2014 sicer sklenjen še v času konservativne kanadske vlade, dokončno pa je bil odobren pod liberalno Trudeaujevo vlado leto kasneje. Aktivisti so dolgo pritiskali na vlado, naj prepove izvoz v Kanadi izdelanega orožja Saudovi Arabiji, pri čemer so se sklicevali na omenjeni umor, kot tudi na savdsko večletno vojno v Jemnu.

Iraški predsednik Barham Salih je imenoval že tretjega premierja letos. Domine so začele padati po padcu vlade Adela Abdela Mahandija, ki so ga odnesli množični protesti. Aktualni mandatar Mustafa Kadimi, ki je predhodno služboval kot šef državne obveščevalne službe, je bil imenovan, brž ko njegovemu predhodniku Adnanu Zurfi nepresenetljivo ni uspelo sestaviti vlade. Zurfi je mandat podedoval od bivšega Mohameda Alavija, ki je prvega marca odstopil po hitrem postopku. Mustafa Kadimi naj bi, če je soditi po udeležbi na njegovi inavguraciji, užival široko podporo. Glasovanje v parlamentu sledi v kratkem.

Sirsko zunanje ministrstvo obsodilo novo poročilo Organizacije za prepoved uporabe kemičnega orožja, krajše OPCW, ki obtožuje sirsko vojsko vrste napadov s strupenim plinom. V poročilu je tako navedeno, da je sirska vojska marca leta 2017 na območju mesta Latamna vsaj trikrat odvrgla strupena klor in sarin. Poročilo sicer ne navaja kdo naj bi dal ukaz za napad, vendar trdi, da je moral priti od višjih poveljnikov sirske vlade. Ta vztraja pri trditvi, da je v skladu s sporazumom leta 2013 predala vse zaloge plinskega orožja. Poročilo bo sedaj predano Združenim narodom, ki bodo odločili o morebitnih sankcijah.

Malta ne bo dovolila izkrcanja 150 migrantov, ki jih je ob obalah libijske meje rešilo plovilo nemške organizacije Sea-Eye, ki nosi ime utopljenega sirsko-kurdskega dečka, Alan Kurdi. Napoved Malte sledi italijanski napovedi, da bodo zaprli vsa svoja pristanišča. Razlog za odločitve malteške vlade naj bi bil finančne narave, saj so javne finance že preveč oslabljene zaradi epidemije novega koronavirusa, obenem pa pričakovano opozarjajo na nevarnost širitve virusa, ki bi ga lahko prenašali tudi migranti. Trenutno še ni znano, kje bi se ladja lahko izkrcala.

Mednarodni denarni sklad, bolje poznan pod angleško kratico IMF, in ameriška ambasada v Bosni in Hercegovini sta opozorila tamkajšnje oblasti, da hitrega kredita v vrednosti 330 milijonov evrov ne bodo dobile, če se ne uspejo dogovoriti o razporeditvi tega med entitetama Federacijo Bosne in Hercegovine ter Republiko Srpsko. Dogovor se mora skleniti še danes, so še povedali iz ameriške ambasade, a vendar se zasedanje Fiskalnega sveta Bosne in Hercegovine, na kateri naj bi ponovno obravnavali Pismo namere IMF-a, ni zgodilo, saj se premier entitete Federacije Fadil Novalić zasedanja ni udeležil.

Novi koronavirus posega tudi v kulinariko. Zaradi priporočil mednarodne veterinarske organizacije, ki opozarja, da so lahko mačke potencialni prenašalci virusa SARS-CoV-2, so psi in mačke izpadli s kitajskega seznama živali, ki jih je mogoče vzrejati ali jesti zaradi njihovega mesa, je v sredo objavilo kitajsko ministrstvo za kmetijstvo. Tovrstna praksa je sicer prisotna pri manjšinskem delu tamkajšnjega prebivalstva, večina kitajske javnosti pa naj - v nasprotju s prepričanjem mnogih - te navade ne bi odobravala.

Konfederacija slovenskih sindikatov, krajše KSS, je vladi podala predlog za sprejetje interventnih zakonskih odločb, z namenom odpravljanja nejasnosti v zvezi z dodatkom na nevarnost javnim uslužbencem v času epidemije. V KSS so mnenja, da sprejeta razlaga komisije ustvarja dodatno zmedo na področju dodatkov za delo v nevarnih pogojih. Obenem trdijo, da je sprejeta razlaga nepotrebna in da je tudi brez nje dovolj jasno, da so do dodatka upravičeni vsi javni uslužbenci, ki delajo na delovnem mestu. KSS je izrazila zaskrbljenost, da delodajalci ne bodo upoštevali, da so do dodatka upravičeni vsi javni uslužbenci, že s tem, ko zapustijo svoj dom. Trenutne epidemiološke razmere po mnenju KSS namreč ne dopuščajo razlikovanja med bolj in manj ogroženimi delavci. 

Jelko Kacin, govorec vlade za COVID-19, je napovedal postopen umik omejitev. Prva med njimi je nošenje rokavic, ki odslej v zaprtih javnih prostorih ni več obvezno. Enakovreden ukrep je po novem razkuževanje in umivanje rok. O umiku prepovedi prehajanja občinskih mej pa bojda zaenkrat še ni govora, kot tudi ne o ustavitvi plačil članarin za Svetovno zdravstveno organizacijo, kar je v enem od tvitov nakazal premier Janez Janša. Namesto tega se vsestranski strokovnjak Jelko raje zavzema za reformo organizacije. Več o ustroju in delovanju Svetovne zdravstvene organizacije pa v Kultivatorju čez slabi dve uri.

OFF sta pripravili vajenka Magdalena in AKG.