OFF izraelske vode
Varnostni svet Združenih Narodov je potrdil pobudo Evropske unije za večja pooblastila pri nadzoru pomorskega prometa v Sredozemlju. Morske patrulje pod okriljem operacije Sophia bodo po novih pooblastilih lahko ustavile in pregledale vsako plovilo, ki pluje v ali iz libijskih voda, imele pa bodo tudi pooblastilo, da takoj zasežejo najdeno ilegalno orožje. S tem naj bi operacija Sophia ubila dve muhi na en mah: pomagala naj bi pri izvajanju embarga prodaje orožja nad Libijo, ki ga je Varnostni svet OZN izrekel Libiji leta 2011, in Evropo obvarovala pred begunci.
V Berlinu se je pričela iniciativa “CETA Check” proti trgovskemu sporazumu med Kanado in Evropsko unijo. Namen iniciative, ki sporazumu nasprotuje, je povezati evropske državljane in poslance Evropskega parlamenta, v čemer pobudniki vidijo elemente neposredne demokracije. Pojasni Anne Dänner iz iniciative Stop TTIP.
Izraelsko državno vodno podjetje Mekorot je v času ramadana večjemu delu Zahodnega brega prekinilo dobavo vode. Občini Jenin Mekorot dobavlja polovico njene vode, njeni predstavniki pa so že naznanili, da bo odgovornost za posledice pomanjkanja vode izključno na Mekorotu. Zmanjšano dobavo vode je občutilo tudi mesto Salfit in več vasi v okolici Nablusa.
Motnje pri dobavi vode pa niso prisotne le v času ramadana, saj so po navedbah nevladne organizacije Palestinska hidrološka skupina nekatera področja na Zahodnem bregu brez dostopa do vode več kot 40 dni, vodo pa dobivajo ali preko vodnih cistern ali pa morajo poiskati alternativne vire vode, kot so izviri in potoki. Izrael si je že leta 1967 prisvojil vodne vire na Zahodnem bregu, 80 odstotkov načrpane vode pa gre v izraelska naselja. Palestinci nimajo prostega dostopa do vode, temveč jo morajo kupiti od Izraela po višjih cenah.
Iz Venezuele - mimogrede, ta naj bi obnovila dialog z ZDA - je pricurljala novica o petkovi preiskavi prostorov pred časom od Združene socialistične stranke Venezuele odcepljene organizacije Marea Socialista. Slednja zadnja leta glasno kritizira vodstvo države, ki da na račun korupcije razjeda družbeno revolucijo. Pripadniki policije so do zob oboroženi brez pojasnila vstopili v prostore trockistov in čez čas prostore zapustili, spet brez pojasnila. Vodja preiskovalnega kriminalističnega urada naj z akcijo ne bi bil seznanjen, kasneje pa se je po besedah vodje Marea Socialiste Nicmera Evansa opravičeval in skušal vdor upravičiti, češ, da ni bil povezan s skupino. Evansa opravičilo ni prepričalo. Vztraja, da gre za napad na politične svoboščine, in to ne prvi. Pripadniki organizacije Marea Socialista naj bi bili tarča groženj, vdorov v zasebnost in podobnega že dlje časa, še posebej zadnjega pol leta.
K francoskim policijskim poslom. Po ponedeljkovem napadu na policista v bližini Pariza je ministrstvo za notranje zadeve predlagalo, da bi policisti lahko nosili orožje, ko niso v službi, tudi onkraj izrednega stanja. Izredno stanje, ki traja že od novembra, namreč policistom dovoljuje nošnjo orožja izven službe, je pa za izredno stanje predvideno, da se bo končalo konec julija.
Pomemben drobec iz hrvaške aktualne politične melodrame. Komisija hrvaškega Sabora za odločanje o konfliktu interesov je odločila, da je pri podpredsedniku Tomislavu Karamaku do tega konflikta res prišlo. Spomnimo, njegova soproga Ana Karamarko je namreč prek podjetja Drimia sodelovala z Josipom Petrovičem, lobistom madžarske naftne družbe MOL. Takšna povezanost Karamarka z MOL-om vodi po navedbah komisije do konflikta interesov, saj je MOL v sporu s hrvaško vlado glede prevzema lastniškega deleža v naftnem podjetju INA, kjer sta največja lastnika hrvaška vlada in MOL.
Po melodrami v Hrvaški pa še mala drama iz Državnega zbora z nezaključenim dejanjem. Ministrica za delo Anja Kopač Mrak se v Državnem zboru sooča z interpelacijo. Podporo sta ji izrazili le Stranka modernega centra in Socialni demokrati, interpelacijo na predlog Slovenske demokratske stranke podpirajo še v Združeni levici, Novi Sloveniji in koalicijski Demokratični stranki upokojencev Slovenije. Ali bo interpelacija uspešna, bo odvisno od petih nepovezanih poslancev.
Organizacije, združene v kampanjo Rešimo Muro, pod okriljem Svetovne organizacije za varstvo narave so podale pobudo za ustavno presojo glede podeljevanja koncesij za gradnjo hidroelektrarn na Muri. Razloge za pobudo navede predsednica kampanje Andreja Slameršek.
Gradnji hidroelektrarn nasprotujejo tudi v Ribiški zvezi Slovenije. Pomisleke pojasni predsednik zveze Miroslav Žaberl.
OFF je pripravil vajenec Klemen.
Dodaj komentar
Komentiraj