Off izraelsko-turškega ping ponga

Off izraelsko-turškega ping ponga

Aktualno-politična novica
16. 5. 2018 - 15:00
 / OFF

Osem sindikatov, ki delujejo pod okvirom zagrebškega sindikata voznikov in prometnih delavcev ZET, so v sodelovanju s prometnimi sindikati iz Splita, Rijeke in Osijeka izvedli 10 minutno opozorilno stavko v javnem prometu točno opoldne. Povod za opozorilno stavko je bila odločitev hrvaške vlade, da bo ukinila beneficirani staž za nekatere kategorije zaposlenih. Z ukinitvijo beneficiranega staža bi tako morali vozniki avtobusov in tramvajev delati do dopolnjenega 67. leta. Pri ZET-u v primeru neizpolnjevanja stavkovnih zahtev napovedujejo obsežnejšo stavko, v katero bodo vključena tudi prevozniška podjetja, hrvaške železnice in zveze branilcev. Hrvaško ministrstvo za delo in pokojninski sistem zanika navedbe stavkajočih in trdi, da s predlagano reformo le prilagaja zakone 21. stoletju in nikakor ne ukinja beneficiranega delovnega staža.

Delovno sodišče v Kopru je presodilo, da mora prevozniško podjetje Arriva nazaj na delo poklicati nekdanjega vodjo stavkovnega odbora Arrive Endreja Mesaroša, ki je bil iz krivdnih razlogov odpuščen avgusta lani. Več o odločitvi sodišča pove Mesaroš.

Izjava

V Maleziji so na prostost izpustili opozicijskega politika Anvarja Ibrahima, potem ko ga je v petek pomilostil malezijski kralj Mohamed peti. To je prvi večji uspeh vladajoče koalicije, imenovane Pakt upanja, po volitvah prejšnji teden. Novi malezijski premier Mahatir Mohamad je sicer že v predvolilnem boju obljubil, da bo v primeru morebitne zmage položaj prepustil Anvarju. Anvar je bil zaradi sodomije in korupcije obsojen leta 2014 v domnevno politično motiviranem procesu.

Gvatemala je dva dni po Združenih državah Amerike postala druga država, ki je svoje izraelsko veleposlaništvo preselila v Jeruzalem. Tudi po 70 letih tako Gvatemala tesno sledi ameriški politiki do Izraela, saj je bila leta 1948 druga država takoj za ZDA, ki je priznala Izrael. Decembra je bila Gvatemala med redkimi državami, ki so podprle odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da Jeruzalem prizna kot izraelsko prestolnico. ZDA in Gvatemali se bo z lastnim veleposlaništvom v Jeruzalemu konec maja pridružil tudi Paragvaj. Ponedeljkovo odprtje ameriškega veleposlaništva so sicer zaznamovali spopadi med izraelsko vojsko in Palestinci, v katerih je bilo ubitih 60 Palestincev.

Prav zaradi ponedeljkovih spopadov na meji med Gazo in Izraelom je turško zunanje ministrstvo izraelskemu konzulu v Istanbulu sporočilo naj za določen čas zapusti Turčijo. Že včeraj je Turčija odrekla gostoljubje izraelskemu veleposlaniku v Ankari, obenem pa je na posvet poklicala veleposlanika v Tel Avivu in Washingstonu. Kot povračilo za turške ukrepe je Izrael za določen čas izgnal turškega konzula v Jeruzalemu. Gre za največjo diplomatsko krizo med državama po letu 2010, ko je izraelska mornarica napadla turško ladjo, ki je bila na poti v takrat blokirano Gazo. V napadu je bilo ubitih 10 turških aktivistov, diplomatski odnosi med državama pa so bili prekinjeni do leta 2016.

V Italiji je v javnost pricurljal osnutek koalicijske pogodbe med Gibanjem petih zvezd in stranko Liga. V osnutku je med drugim zapisano, da bi Evropsko centralno banko zaprosili za odpis italijanskih dolgov v vrednosti 250 milijard evrov. Italija je sicer trenutno zadolžena za 2263 milijard evrov. Stranki se zavzemata tudi za ponovna pogajanja okrog italijanskega prispevka v proračun Evropske unije, prenehanje sankcij proti Rusiji in ukinitev pokojninske reforme iz leta 2011, s katero se je povišala meja za starostno upokojitev. Pogovori med strankama o sestavi nove italijanske vlade so se začeli prejšnji teden, v nedeljo pa sta stranki že sklenili osnovni dogovor. Če pogovori ne bodo uspešni se Italiji obetajo nove predčasne volitve.

Sodišče v Belgiji je zavrnilo zahtevo Španijo o izročitvi treh nekdnajih katalonskih ministrov, ki so v Belgijo pobegnili po lanskem referendumu o samostojnosti Katalonije. Do izročitve ne bo prišlo, saj sodišče meni, da je pri evropskem nalogu za aretacijo izdanega s strani španske vlade, prišlo do postopkovnih napak. Španija namreč pred izdajo evropskega naloga za aretacijo ni izdala nove domače tiralice za tremi ministri. V Španiji sicer trem nekdanjim ministrom očitajo organizan upor in zlorabo javnih sredstev.

Pritožbeno sodišče v Luksemburgu je žvižgača Antoineja Deltourja oprostilo v vseh točkah obtožnice in mu priznalo status žvižgača po standardih Evropskega sodišča za človekove pravice. Deltour je bil osumljen kopiranja in uporabe dokumentov v primeru LuxLeaks. Januarja letos je luksemburško kasacijsko sodišče preklicalo kazen za Deltourja, ki je bil pred tem obsojen na šestmesečno pogojno zaporno kazen in na plačilo denarne kazni v višini 1500 evrov.

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentarji

kaj pa to, da je erdogan javno podprl iran pri jedrskem sporazumu, da kot kaže gre močno v zelje izraelu v siriji, ne bi mogel biti razlog za dogajajnje izrael-turčija?
ali pa obratno - to, da je izrael začel močneje stiskat iran?

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness