OFF izvozne "demokracije"

OFF izvozne "demokracije"

Aktualno-politična novica
23. 4. 2018 - 15.00
 / OFF

Nekaj sto pripadnikov vojaških sil se je pridružilo protestom v prestolnici Armenije proti vladi Serža Sargsjana. Obrambno ministrstvo Armenije je vojakom, ki bi se udeležili že enajst dni trajajočih protestov, zagrozilo z “ostrimi ukrepi”. Protestniki Sargsjanu očitajo korupcijo in oklepanje oblasti. Pred skoraj tednom dni je armenski parlament Sargsjana izglasoval za novega premierja te kavkaške republike. Kot predsednik je pred tem služil 10 let, leta 2015 pa s pomočjo referenduma spremenil ustavo in odločevalsko moč s predsedniške prenesel na premiersko funkcijo. Armenija sicer med kavkaškimi republikami, torej v primerjavi z Gruzijo in Azerbajdžanom, goji najtesnejše vezi z Rusijo. Od leta 2015 je članica Evrazijske ekonomske unije, že od leta 1994 pa tudi Sporazumne organizacije za kolektivno varnost, ki jo je prav tako ustanovila Rusija. Medtem ko se je novica o pridružitvi vojakov protestom že pretakala po radijskih valovih Radia Študent, je premier Armenije Serž Sargsjan sporočil svoj odstop

Nemška socialdemokratska stranka, krajše SPD, je potrdila Andreo Nahles za novo vodjo stranke. Na enodnevnem kongresu je prva ženska na čelu socialdemokratov prejela približno dve tretjini glasov strankarskih delegatov. Izredni kongres je bil sklican po odstopu Martina Schulza z mesta vodje stranke po polomu na parlamentarnih volitvah, ko je SPD prejela 20 odstotkov glasov. Po odstopu Schulza je članstvo SPD potrdilo vstop v koalicijo z Demokratsko unijo, sedaj pa je naloga Nahles po njenih besedah reforma stranke. Nahles, ki ne zaseda ministrskega položaja, je v kampanji podpirala vstop SPD v novo veliko koalicijo. Vstopu je sicer nasprotoval podmladek stranke, iz katerega izhaja tudi Nahles. Kevin Kühnert, voditelj podmladka, pa je sedaj Nahles izrazil podporo.

Spodnji dom francoskega parlamenta je po 61-urni razpravi sprejel zakonodajni paket o priseljevanju. Reformo zakonodaje o imigracijah, ki jo mora potrditi še zgornji dom, je podprlo 228 poslancev, 139 pa jih je bilo proti. Z reformo se čas za vložitev prošnje za azil zmanjšuje s 120 na 90 dni, rok za pritožbe pa je prepolovljen na 15 dni. Nova zakonodaja oblastem omogoča 90-dnevno pridržanje mladoletnih prosilcev za azil, dokler čakajo na deportacijo. Čas obravnave prošnje za azil je ravno tako prepolovljen na šest mesecev. S še nekaterimi drugimi ukrepi želi francoska vlada omogočiti lažjo deportacijo tistih, katerih prošnja za azil je zavrnjena.  V Franciji so lani sicer prejeli 100.000 prošenj za azil, kar je za 17 odstotkov več kot leto prej.

Zmago na paragvajskih predsedniških volitvah slavi Mario Abdo Benitez, ki je prejel dobrih 46 odstotkov glasov. Paragvajski volilni sistem pozna le en krog volitev, v katerem zmaga prejemnik največjega števila glasov. Tako je Abdo uspel prepričati le slabe štiri odstotke volilnih upravičencev več kot drugouvrščeni Efrain Alegre, ki je prejel skoraj 43 odstotkov glasov. Abdo Benitez, diplomant marketinga v Združenih države Amerike, je član konservativne stranke Kolorado. Znotraj nje zagovarja tradicionalistično pozicijo. Benitez je tudi sin enega bližnjih svetovalcev Alfreda Stroessnerja, ki je s podporo stranke Kolorado in ZDA diktatorsko vodil Paragvaj med letoma 1954 in 1989. V kampanji je Abdo obljubljal nadaljevanje izvozno usmerjene politike in nizke davke na prejemke kot osrednjim stebrom paragvajskega gospodarstva. Paragvaj je predsedniška republika, Abdo je tako postal vodja zgornjega doma parlamenta in vodja države. Stranka Kolorado je po številu sedežev največja tako v spodnjem kot v zgornjem domu parlamenta.

Iz južne v medmorsko Latinsko Ameriko, kjer je voditelj Nikaragve Daniel Ortega naznanil umik reforme pokojninskega sistema. Reformo je član Sandinistične nacionalne osvobodilne fronte umaknil po množičnih protestih, ki so v petih dneh zahtevali vsaj 25 smrtnih žrtev. Ortega je v sredo naznanil pokojninsko reformo, po kateri bi se pokojnine znižale za pet odstotkov, prispevek za pokojnino bi zrasel za skoraj odstotek, več pa bi prispevali tudi delodajalci. Protestniki so zatem preplavili ulice sedmih mest, vključno s prestolnico Managuo, kjer so študentje tudi okupirali državno univerzo. Ortega je na ulice poslal vojsko in policijo ter prekinil oddajanje neodvisnih televizij. V nedeljo je vendarle naznanil začasen umik reforme in začetek ponovnih pogovorov, ko se situacija v državi normalizira. Ortega je predsednik od leta 2007, državo pa je vodil tudi po državnem udaru revoluciji leta 1979, ko so sandinisti z oblasti odstranili desno vlade Anastasia Somoze.

Še na skrajni sever Latinske Amerike. Mehika je z Evropsko unijo sklenila nov prostotrgovinski sporazum, ki bo ukinil carine na uvoz večine kmetijskih proizvodov. Pogodbenici druga drugi tudi odpirata trge javnega naročanja. Sporazum, ki ga morata strani še dokončno uskladiti in ratificirati, predstavlja razširitev že sklenjenega dogovora iz leta 1997, ki je zadeval predvsem izdelke težke industrije. Ukinjene bodo na primer carine za izvoz pomarančnega soka, sadja in zelenjave ter agavinega sirupa iz Mehike, Evropska unija pa si zagotavlja prost dostop do mehiškega trga za skorajda vse svinjsko meso, testenine in čokolado. Prav tako bodo znižane nekatere druge carine ter urejene pravice intelektualne lastnine. Leta 2016 je Evropska unija za Mehiko predstavljala drugi največji izvozni trg za ZDA in tretjega največjega uvoznega partnerja za ZDA in Kitajsko. Skupno gledano so države članice EU predlani v trgovini z Mehiko ustvarile za skoraj 20 milijard evrov trgovinskega presežka.

Še na Balkan. Hrvaško javno podjetje Hrvatske ceste je podpisalo pogodbo v vrednosti približno 277 milijonov evrov o gradnji mostu na polotok Pelješac s kitajskim gradbenim konzorcijem. 85 odstotkov projekta bo financirala Evropska unija, potem ko ga je komisija kategorizirala kot strateško pomembnega. Trenutno edina cestna povezava celinske Hrvaške s Pelješcem namreč poteka prek ozemlja Federacije Bosne in Hercegovine. Gradnja bi se naj začela v roku 70 dni, če tega prej ne prepreči upravno sodišče z odredbo začasne prekinitve del. Strani sta pogodbo namreč podpisali kljub temu, da je pred tednom dni avstrijsko gradbeno podjetje Strabag vložilo tožbo proti odločitvi državne komisije za nadzor postopkov javnega naročanja. Ta je kot neutemeljeno zavrnila pritožbo Strabaga, ki trdi, da si je kitajski ponudnik posel zagotovil s cenovnim dampingom in državno pomočjo na Kitajskem. Ponudba kitajskega konzorcija za izvedbo del je bila za skoraj 20 odstotkov nižja od avstrijske.

Westminstrsko sodišče v Londonu je odločilo, da bo Ivico Todorića izročilo Hrvaški. Ta je izročitev hrvaškega oligarha in nekdanjega lastnika Agrokorja od Združenega kraljestva zahtevala na podlagi evropskega pripornega naloga. Novembra lani se je Todorić predal policiji v Londonu, za to, da se lahko brani s prostosti, pa odštel 100 tisoč funtov varščine. Todorića sicer ne bodo izročili nemudoma, saj se lahko v sedmih dneh pritoži na odločitev sodišča.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness