Situacija v Burundiju se zaostruje. Potem ko se je aktualni predsednik Pierre Nkurunziza včeraj odpravil v Tanzanijo na krizno srečanje s kolegi iz vzhodne Afrike, kjer naj bi diskutirali o trenutnem varnostnem stanju v državi, je general major Godefroid Niyombare sporočil, da je vojska prevzela oblast. Navajamo: “Množice odločno in vztrajno zavračajo tretji mandat predsednika Nkurunziza. Predsednik Pierre Nkurunziza je razrešen svojih dolžnosti." Sledilo naj bi vsesplošno rajanje po ulicah prestolnice, čez noč pa se je le-to prelevilo v obstreljevanje. Poveljnik vojske je sporočil, da je državni udar zaustavljen, javna radiotelevizija in osrednje letališče pa ponovno v rokah sil zvestih predsedniku. Niyombare slednje zanika, prav tako se je bil Nkurunziza prisiljen vrniti v Dar es Salam, ker letalo ni uspelo pristati na domačih tleh. Nkurunziza je padel v nemilost množic po tem, ko je napovedal tretjo kandidaturo za predsednika države. Ustava sicer dovoli le dva, a se aktualni predsednik izgovarja, da mu je bil prvi dodeljen s strani parlamenta in ne na splošnih volitvah.

Prevzem oblasti pa tudi po desetletjih bojev ni uspel levičarskim oboroženim skupinam v Kolumbiji. Z največjo skupino, FARC-om, mirovna pogajanja potekajo že dve leti, z manjšo skupino ELN oziroma Narodno osvobodilno vojsko pa se kanejo pričeti kmalu. Pogajalec FARC-a Timochenko je pozval k takojšnjemu pričetku mirovnih pogajanj med vlado in ELN-jem, slednja pa je sporočila, da so tajna pogajanja z vlado, namenjena vzpostavitvi razmer za pričetek uradnih mirovnih pogajanj, tik pred zaključkom. Obe uporniški skupini vztrajata pri amneziji, nasprotujeta, da bi bil katerikoli njihov član podvržen sodnim mlinom zaradi vojnih zločinov, obenem pa obljubljata nadaljevanje boja na političnem parketu.

V primeru dogovora se bosta slednji prisiljeni odpovedati, vsaj neposredno, dobičkom iz nezakonite trgovine z drogami in drugim virom, s katerimi ta čas financirata svoj boj. Samo prejšnji teden je policija aretirala skoraj 60 ljudi, ki naj bi vodili nezakonite rudnike zlata za FARC. Polovica vseh rudnikov v državi je ilegalnih, zaradi slabih pogojev pa na letni ravni med delom pogine okoli 100 rudarjev. A ne le v ilegalnih, pogoji dela v dovoljenih rudnikih so prav tako na nizki ravni. Od včeraj je v zakonitem rudniku zlata na severovzhodu države zaradi vdora vode ujetih čez ducat rudarjev. Reševanje naj bi trajalo vsaj tri dni, že sedaj pa dvomijo o preživetju ujetih rudarjev.

Od mirovnih procesov v Kolumbiji do ponovne militarizacije Japonske. Če je Washington po drugi svetovni vojni Tokio prisilil v pacifistično držo, pa ta čas od nje pričakuje dejavnejšo vojaško vlogo. Želji se je poklonil premier Shinzo Abe, čigar vlada je danes potrdila sveženj zakonov, ki bi ob sprejetju v parlamentu Japonski omogočili vojskovanje ne le zavoljo obrambe, ampak tudi v primerih, ko sama ne bo napadena. Pred vladnim poslopjem se je zbralo nekaj sto protestnikov, ki novemu bojnemu licu države nasprotujejo, izostala pa ni niti protestna nota iz Pekinga.

Od revizije do rehabilitacije. Slednja je doletela leta 1946 zaradi vojnih zločinov in narodne izdaje usmrčenega vodjo četnikov, Dražo Mihajlovića. Pred višjim sodiščem se je zbrala množica, ki je odločitev pozdravila, in nasprotno množica, ki je odločitev sprejela z jezo. Sodnik Višjega sodišča Aleksandar Trešnjev je sicer poudaril, da predmet odločanja niso bili njegovi zločini in izdajstvo, temveč le vprašanje, ali je imel pravično in pošteno sojenje.

Što južnije, to tužnije. Na razmere v Makedoniji se je po Kosovu in Srbiji odzvala še Bolgarija. Zaradi dogodkov v Kumanovu je v Sofiji završal preplah pred mogočo humanitarno krizo in nekontroliranim pritiskom na bolgarsko mejo. Kot je pojasnil premier Boiko Borisov, po Kosovu in Srbiji tudi Bolgarija na obmejno območje pošilja vojaške okrepitve. Navajamo: "Vojska je na meji, umešča orožje v primeru, bog ne daj, da se stvari v Makedoniji poslabšajo." Borisov je dodal, da bo Bolgarija sicer sprejela približno 90 tisoč Makedoncev, ki obenem posedujejo bolgarsko državljanstvo, če bo to potrebno.

Mineva 60 let od ratifikacije Avstrijske državne pogodbe. Slovenija, kot naslednica Zveze federativnih republik Jugoslavije, bi to pogodbo morala notificirati, pa je še ni. Pobudo o notifikaciji je zato v parlament vložilo 120 državljanov. Razloge poda prvopodpisani ustavni pravnik Ivan Kristan.

Izjava

Nadaljujemo s pobudo sedmih sindikalnih central. Te so v Državni zbor vložile pobudo za spremembo zakona o minimalnih plačah. Osnovni problem je dejstvo, da tisti, ki prejemajo minimalno plačo, niso upravičeni do dodatkov za posebne pogoje dela. Predstavniki so pobudo predali s še 30 tisoč neformalnimi podpisi, sedaj pa mora predsedujoči hramu demokracije razpisati 60-dnevni rok za zbiranje pet tisoč overjenih podpisov za uvrstitev predloga zakona v parlamentarno proceduro.