Francoska policija je razgnala - to je evakuirala, kot radi rečejo - migrantski kamp ob kanalu Svetega Denisa v občini Aubervilliers na severu Pariza. Več kot 1500 obkanalskih prebivalcev bodo naselili v več kot devetdesetih športnih in ostalih dvoranah, po preteklih izkušnjah pa lahko sklepamo, da se bodo številni od njih čez nekaj tednov ponovno znašli na ulicah. Razlog za tem se skriva v že tako počasni obravnavi prošenj za mednarodno zaščito, kar je dodatno otežila trenutna epidemiološka stvarnost, zaradi katere je agencija za priseljevanje in integracijo obravnavala le četrtino prošenj v primerjavi z običajnimi standardi. Prav zaradi tega se je v zadnjih dveh mesecih število migrantov v Aubervilliersu več kot potrojilo - njihovo število se je dvignilo s 400 na 1500 -, kar je za seboj seveda potegnilo znižanje higienskih in stanovanjskih standardov, če temu sploh lahko rečemo standardi. 

Medtem ko francoski policisti ženejo migrante iz barakarskega naselja v dvorane, pa je več kot sto policijskih enot v Združenih državah Amerike odpovedalo pogodbe za dodatno varovanje nacionalne konvencije demokratske stranke v Milwaukeeju v sredini avgusta. Odpoved pomoči več kot tisoč mož iz ostalih zveznih držav je sprožila zahteva komisije za državljanski razvoj, da se vodstvo lokalne policije Milwaukeeja izreče o uporabi solzivca in ostalih sredstev, uporabljenih na protestih po umoru Georgea Floyda. Kapljo čez rob je prilila policijska in gasilska komisija Milwaukeeja, ki ob morebitni neodzivnosti šefa policije Alfonsa Moralesa pričakuje njegov odstop, zato se policijske agencije bojijo, da ne bodo smele uporabljati standardnih sredstev prisile ob ljudskih zborovanjih - solzivca. Ob epidemiološki krizi in protestih širom države so demokrati konvencijo že zmanjšali na 300 udeležencev v živo, a so množična zborovanja kljub temu pričakovana.

Verbalni napadi, kot oblastniški slovar prevaja spletno trollanje, na turškega finančnega ministra Berata Albayraka in njegovo ženo Esro z dekliškim priimkom Erdoğan so se izplačali. Sicer ne za verbalne napadalce, zagotovo pa za turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana - parlament je namreč sprejel zakon o nadziranju družbenih omrežij. Zakon predvideva vzpostavitev mreže zastopnikov upraviteljev socialnih omrežij, ki bodo odstranjevali nezaželeno vsebino, vzpostavitev posebnih strežnikov za shranjevanje podatkov turških uporabnikov ter kazni v obliki zmanjšanja pasovne širine, prepovedi oglaševanja ali standardnih denarnih kazni. Seveda so odločitev objavili na Twitterju. Kritiki že kričijo o zmanjšanju svobode govora, vendar bo zakon verjetno le razširil krog sodnih procesov, v katerih se je znašlo že več kot tisoč Turkov, ker naj bi žalili lik in delo predsednika Erdoğana.

Od turškega cenzurnega mehanizma se selimo k drugi despotovini na našem polotoku, Vučićevi Srbiji. Finančno ministrstvo, natančneje Uprava za preprečevanje pranja denarja, je pričelo s preiskavami ducatov nevladnih organizacij, neodvisnih novinarjev in nekaterih opozicijskih politikov, ki jih druži kritika obstoječe vučićevske oblasti. Za zadoščenje legalističnih opazovalcev potekajo preiskave pod sumom morebitnega pranja denarja ali financiranja terorizma, preiskovalci pa zahtevajo dostop do bančnih podatkov osumljencev od začetka leta 2019 do danes. Številne civilne iniciative in javni posamezniki že zbirajo podpise proti prečesavanju nevladnega sektorja in medijske krajine, a finančni minister Željko Radovanović ima pripravljen izgovor, citiramo: »Če ministri niso svete krave, zakaj bi bili nevladniki?« To se nanaša na predhodno preiskavo Uprave za preprečevanje pranja denarja štirih, za zdaj neimenovanih srbskih ministrov.

Skupščina kantona Sarajevo je soglasno podprla iniciativo konceptualnega umetnika Damirja Nikšića. Ta je v šestih točkah zahteval javno objavo vseh držav, ki leta 2015 niso podprle neuspele resolucije Združenih narodov o genocidu v Srebrenici, in sestavo seznama, na katerem bi se znašle vse personae non gratae v kantonu. Gre za pravne in fizične osebe, ki jih kakorkoli podpirajo države nepodpisnice resolucije o genocidu. S tem skupščina zahteva nujni sprejem Zakona o prepovedi negiranja genocida na državni ravni, ki bi jasno definiral kazni in prekinitev diplomatskih odnosov z državami, ki zloglasne resolucije niso podprle.

ZNANSTVENA REDAKCIJA SPOROČA:

Ameriška znanstvena skupina je v reviji Science Advances nedavno objavila raziskavo, v kateri je preučevala vpliv novega koronavirusa na izgubo občutka za vonj. Predhodna študija, ki je bila opravljena na bolnikih, obolelih s covidom-19 v dvanajstih evropskih bolnišnicah, je namreč pokazala, da je pri 85-ih odstotkih primerov okužbe med simptomi tudi izguba zmožnosti voha, ki pa se povrne v nekaj tednih.

Raziskovalna skupina se je ukvarjala s predelom nosne votline, ki je zadolžen za zaznavanje vonja - torej z nevroni, ki povezujejo receptorje za vonj z možgani in z vzdrževalnimi celicami, ki so zadolžene za ohranjanje primernega okolja za nevrone in receptorje. Spoznala je, da lahko novi koronavirus vstopi le v vzdrževalne celice, ki tako kot pljučne celice izražajo protein ACE2, preko katerega virus lahko vstopi v celico. Same čutne celice pa proteina ACE2 ne izražajo, zato jih virus ne okuži. Tako vpliva le na okoliške vzdrževalne celice, s čimer prepreči vzdrževanje receptorskih celic za vonj, kar vodi v izgubo zaznave vonja. Ker virus ne vpliva neposredno na čutne celice, je okrevanje voha pri covidu-19 bistveno hitrejše kot v primerih, ko virus okuži tudi čutne celice in nevrone.

NOVICE IZ SLOVENIJE:

Spoštovane in spoštovani, s plešočim srcem razglašamo, da imamo novega vršilca dolžnosti direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada. Dosedanjega Igorja Lambergerja, ki je funkcijo prejel nekaj dni po vzpostavitvi Janševe vlade, je zamenjal Uroš Lepoša. Ta se sicer ni prijavil na javni razpis, a je, kot kaže, zadostil vsem kriterijem vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije Andreja Juriča. Na razpisu sta bila uspešna nekdanji prvi mož Uprave kriminalistične službe Boštjan Lindav ter dosedanji vršilec dolžnosti Lamberger, nekdanji tožilec Edvard Ermenc pa je zaradi strahu pred politično obarvano odločitvijo vlogo umaknil sam. Novemu vršilcu dolžnosti želimo obilico sreče in poslovnih uspehov ter čim manj preiskovanja ljudi, ki so blizu trenutni vladi, da ne bi bilo treba notranjemu ministru Alešu Hojsu še kdaj odstopiti s položaja.

Fronta za parkirišče se je izpred Blagovnice v Murski Soboti preselila v samo osrčje države, pred Knjižnico Šiška. Za zdaj streljanja in pokanja do Rožne doline še ne slišimo, a izvidniki napovedujejo zaostritev razmer. Etažni lastniki bloka Trg komandanta Staneta 8–15 so na del parkirišča postavili barikade v obliki zapornice in parkirnega avtomata, saj menijo, da jim ta kos zemlje pripada vse od začetka snovanja njihovega bloka leta 2004. Medtem prebivalci sosednjih blokov, predvsem Trga komandanta Staneta 6 in Celovške 125, na podlagi stare pravde in zgodovinske pravice do parkirišča trdijo, da tam parkirajo že vsaj od konca šestdesetih let. Trenutni okupatorji parkirišča so že razrešili težave z intervencijsko potjo, a šikaniranje tistih, ki so utrpeli izgubo parkirišča, naj bi se nadaljevalo. Te moti predvsem finančna plat okupacije - mesečna parkirnina bo stala petdeset evrov, krajši najem prostora pa še nima določene cene. Denar bi se stekal v skupni fond etažnih lastnikov Trga komandanta Staneta 8-15, kar bi pomenilo popolno privatizacijo parkirišča, ki so ga doslej uporabljali predvsem prebivalci preostalih dveh blokov in uporabniki Mercatorja, DM-a in knjižnice. Medtem so trenutni okupatorji parkirali v bližnji garažni hiši. Zapornica se je doslej spustila le enkrat, o prihodnjih vojaških dejstvih pa vas bomo obveščali.

Off je pripravil Virant, znanstveno novico je prispevala Dora.