21. 8. 2017 – 15.03

OFF kastracij

Audio file

Več deset tisoč ljudi je v Hong Kongu protestiralo proti zaprtju treh opozicijskih politikov in voditeljev Gibanja dežnikov Alex Chowa, Joshua Wonga in Nathan Lawa. Sodišče jim je prejšnji teden po pritožbi pravosodnega ministrstva v Hong Kongu spremenilo kazen iz družbenokoristnega dela v šest do sedemmesečne zaporne kazni. Obsojeni so bili zaradi nezakonitega zborovanja in spodbujanja drugih, da se udeležijo nezakonitega zborovanja pred sedežem vlade. Gibanje dežnikov je leta 2014 nasprotovalo zahtevi Kitajske, da mora biti kandidatura za poslansko funkcijo v formalno avtonomnem Hong Kongu najprej potrjena s strani partijskega komiteja.  Vsak, ki je obsojen na več kot trimesečno zaporno kazen dobi hkrati tudi petletno prepoved opravljanja javnih funkcij, kar bo dotičnim aktivistom začasno onemogočilo institucionalno politično udejstvovanje.

Kitajska je vzpostavila sodišče, ki se bo ukvarjalo zgolj z zadevami, povezanimi z internetom. Ukvarjalo se bo na primer s spletno intelektualno lastnino in spori pri trgovini preko spleta. Za vlogo tožbe je potrebna prijava na strani, kamor je potrebno naložiti dokaze. Če se sodišče odloči vložiti tožbo, obvesti stranko po mobilnem sporočilu. Tudi ves postopek bo potekal preko spleta - od vložitve sodbe, podajanja dokazov, zasliševanja, pričanja in razsodbe. Internetno sodišče ima status okrožnega sodišča, če se stranka v postopku ne strinja z razsodbo, se lahko pritoži na drugostopenjsko vmesno ljudsko sodišče.

Združene države Amerike nadaljujejo diplomatski ping-pong z Rusijo z napovedjo začasne ukinitve izdajanja vizumov za Ruse, ki se ne želijo priseliti v ZDA. Zamrznitev izdajanja vizumov bo trajala od 23. avgusta do 1. septembra, od takrat naprej pa jih bodo izdajali v manjšem obsegu kot prej. Prav tako intervjuji za izdajo vize ne bodo več potekali na konzulatih v Sankt Petersburgu, Krasnodaru in Vladivostoku, ampak samo še na veleposlaništvu v Moskvi, kar lahko nekaterim rusom pomeni znatne logistične težave. Odpovedali so tudi nedoločeno število dogovorjenih intervjujev, ki jih nameravajo preložiti.

Španska policija je na podlagi interpolove tiralice v soboto zjutraj v Granadi prijela Dogana Akhanlija, pisatelja turškega rodu, ki sicer živi v Nemčiji. Obtožbe, ki ga bremenijo, niso znane, je pa znano, da je kritik turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana in turškega nepriznavanja armenskega genocida. V Nemčijo je pred preganjanjem v domači državi pobegnil že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Pisatelj je bil v nedeljo, tudi po posredovanju nemških politikov, proti varščini izpuščen, ne sme pa zapuščati Madrida, dokler sodišče ne odloči, ali ga izroči Turčiji ali ne. Erdogan se je na nemško zagovarjanje Akhanlija odzval tako, da je pozval v Nemčiji živeče Turke, naj na prihajajočih volitvah ne glasujejo za Angelo Merkel. Ni pa to prva podobna aretacija v zadnjih letih. Belgija je lani na podlagi interpolove tiralice, izdane s strani Turčije, aretirala kurdskega novinarja Maxime Azadija, Nemčija pa je na podlagi interpolove tiralice, izdane s strani Egipta, leta 2015 aretirala novinarja Al Jazeere Ahmed Mansourja.

Turški državni svet, najvišje upravno sodišče v Turčiji, je zaustavil izvrševanje uredbe o kemični kastraciji spolnih prestopnikov, ki jo je Turčija uvedla julija prejšnje leto. Razlog za odločitev sveta je bil, da lahko kastracija vodi v nepopravljive in težke posledice, prav tako pa bi moralo izvajanje nečesa, kar ogroža fizično integriteto posameznika, določati zakon in ne uredba. Sledeč sodbi, na katero se je turško pravosodno ministrstvo že pritožilo, zdravniki ne bodo smeli izvajati nikakršnih telesnih kazni, ki bi vodile v zmanjšanje spolne sle, dokler to ne bo urejeno z zakonom.

Italijanske oblasti so izgnale okoli 800 migrantov, ki so skvotali v zapuščenem pisarniškem bloku v središču Rima. Stavba je bila zaskvotana od leta 2013, leta 2015 pa je sodišče ukazalo njeno izpraznitev. Okoli 500 policistov je poskrbelo za učinkovito opravljeno nalogo, migrante pa so pospremili na avtobuse in jih odpeljali na identifikacijo. Nekateri, ki niso bili v stavbi so ostali zaklenjeni ven in so prespali noč na prostem. Izpraznitev stavbe komentira Tomaž iz Italije, ki se ukvarja z migrantsko problematiko.

Izjava

V Združenju Frank so prejeli prvo pozitivno sodbo prvostopenjskega sodišča v zadevi kreditojemalca v švicarskih frankih proti Unicredit banki. Sodišče je odločilo, da banka kreditojemalcu ni ustrezno obrazložila tveganj, ki so izhajala iz najema posojila v švicarskih frankih in da je pogodba o dolgoročnem deviznem kreditu nična. Kreditojemalcem, ki so vzeli kredit v švicarskih frankih, se je glavnica močno dvignila po letu 2015, ko je švicarska centralna banka odpravila tečajne omejitve med frankom in evrom. Sodbo komentira Cirila Toplak, predsednica nadzornega odbora Združenja Frank.

Izjava

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.