Off katalonske neodvisnosti

Off katalonske neodvisnosti

Aktualno-politična novica
29. 9. 2014 - 14.00
 / OFF

Današnji Off začenjamo z nemiri v Hong Kongu. Že teden dni trajajoči protesti so minuli petek dobili novo razsežnost, ko je skupina protestnikov skušala prebiti policijski kordon. Varnostne sile so se odzvale s solzivcem, ki je bil na tamkajšnjem področju nazadnje uporabljen v nemirih leta 2005. Spomnimo, protesti so se začeli s študenti, katerim so se kaj kmalu pridružile tudi ostale skupine, med katerimi je najvidnejša Occupy Central with Love and Peace oziroma slovensko Protesti in ljubezenska dejavnost Occupy Central, ki je, usmerjena predvsem v blokado tamkajšnjih finančnih inštitucij, bila s strani trenutnega izvršnega vodje administrativne regije Hong Konga, Leung Chun-ying razglašena za ilegalno.

Protesti so sicer odjeknili zaradi preloma obljube kitajske vlade, ki je najprej za leto 2017 obljubila svobodne volitve mestnega voditelja, avgusta pa je odločitev spremenila in ponudila izbiro med dvemi ali tremi kandidati po njihovi izbiri. Tekom nemirov je bilo aretiranih 78 protestnikov in njim naklonjenih javnih osebnosti.

Tekom vikenda se je v Siriji in Iraku nadaljevalo bombardiranje džihadistične skupine IS in z Al kaido povezane skupine Al Nusra. Zračni napadi, ki potekajo že od torka, so bili osredotočeni predvsem na uničenje naftnih rafinerij. Prodaja nafte namreč skupini IS predstavlja gosko, ki po nekaterih ocenah dnevno nosi tudi do tri milijone dolarjev vredna zlata jajca. Petkovem napadanju naftne infrastrukture v mestu Deir ez-Zur je tako sledilo včerajšnje uničenje štirih rafinerij v regiji Tal Abjad. Ponovno bombardiranje pa je med drugim prav tako odjeknilo na območju sirsko-turške meje v okolici mesta Kobane, znanega tudi kot Ajn al Arab, v provinci Raka, kjer se nahaja IS-ov generalni štab, in v provinci Alep. Vsakodnevni napadi so bili usmerjeni tudi v žitne silose in mline, v katerih so ob napadu delali civilisti.

Napadi, ki, kot vidimo, terjajo tudi civilne žrtve, so v Siriji minuli petek povzročili številne proteste proti bombnim napadom. Med njimi je vidno izražanje nasprotovanja režimu sirskega predsednika Bašarja Al Assada, nekateri izmed njih pa tudi podpirajo militantno skupino Al Nusro. Ta je namreč napade interpretirala kot napad na islam in s povračilnimi ukrepi javno zagrozila v napad vpletenim državam. Napadalkam, ki poleg Združenih držav Amerike vključujejo tudi Francijo, Veliko Britanijo, Belgijo, Dansko, Nizozemsko, arabske zaveznice Bahrajn, Jordanijo, Katar, Savdsko Arabija in Združene arabske emirate, se pridružuje tudi Nemčija. Ta bo namreč Kurdom, ki se borijo proti islamistom, pripomogla s treningom kurdskih vojakov, prav tako pa bo v bojevanje posegla s pošiljko 500 protitankovskih raket, 16.000 pušk in več milijonov enot streliva v Irak.

Kurdi ob turški meji so namreč že uspeli pridobiti okrepitve 1500 borcev, ki pa naj bi jim sledilo še dodatnih tristo. Grajenje vojaške moči Kurdov predstavlja predvsem nevšečen položaj za sedanjo konzervativno vladajočo turško politično garnituro. Ta pa si tudi ne obeta pasivnega spremljanja dogajanja v soseščini, saj bo predvidoma 2. oktobra parlament odločal o čezmejnem vojaškem posredovanju. Zahteva po parlamentarnem glasovanju je bila lansirana na pobudo predsednika Reccepa Tayipa Erdogana, ki se ima namen pridružiti operacijam za zaščito beguncev, nastalih zaradi konflikta med omenjenimi državami in samooklicanim kalifatom, četudi je bil njegov prvi ukrep po naraščanju njihovega števila zapiranje mejnih prehodov.

Ašraf Gani je danes prisegel kot predsednik Afganistana,  s čimer je bila ta država priča prvim - večinoma le po formalni plati - demokratičnim volitvam. Te so sicer pretresala nasprotovanja protikandidata Abdullaha Abdullaha , ki je volitve obtoževal kot nepravilne. Prve demokratične afganistanske volitve so tako potekale v znamenju intervencije Združenih Narodov in ZDA, preko katerih se je osnovala vlada narodne enotnosti, ki je protikandidatu dodelila mesto novonastalega položaja vršilca dolžnosti.

Nemška stranka Zelenih in leva stranka Die Linke je sprožila ustavno obtožbo zoper zvezno vlado Angele Merkel in nemški parlament Bundestag zaradi kršenja določil v preiskavi prisluškovanja, ki ga je vršila ameriška varnostna agencija NSA v Nemčiji. Zvezna vlada naj bi namreč kršila člen, ki vladi predpisuje nudenje maksimalne uradne in pravne pomoči preiskovalni komisiji Bundestaga. Slednjega pa obtožujejo ščitenja vlade, ki zagovarja, da bi Edwarda Snowdena kot pričo bilo moč zaslišati preko video klica. Ta je možnost le-tega sicer že zavrnil, saj je pripravljen pričati le v Nemčiji ob pogoju, da mu je zagotovljena varnost.

Španska vlada začenja izredno sejo o katalonski neodvisnosti. Katalonski premier Artur Mas je v soboto namreč podpisal dekret, ki razpisuje referendum o odcepitvi od Španije. Referendum, ki naj bi se imel zgoditi 9. novembra, je sicer neobvezujoč, s čimer se skuša zaobiti tista zakonska določila, ki jih centralna vlada in ostali nasprotniki katalonske neodvisnosti navajajo kot razlog za nemožnost odcepitve. Španska ustava iz leta 1978 naj namreč ne bi dopuščala referendumskega odločanja o suverenosti brez vključevanja vseh državljanov Španije v proces glasovanja, kar je v protislovju s pred nekaj dnevi sprejetim zakonom v regionalnem katalonskem parlamentu, ki dopušča razpis referenduma. Centralne oblasti so se tako že odzvale z napovedjo pošiljanja dekreta na presojo ustavnega sodišča. Podpis dokumenta, ki bi lahko privedel do neodvisnosti bogate regije, ki predstavlja petino španskega bruto domačega proizvoda, je spremljalo na stotine podpornikov pred stavbo regionalnega parlamenta. Njihovo število je sicer dobilo eksponentno naraščanje predvsem po začetku ekonomske krize.

Sindikat Air France SNPL je preklical že dva tedna trajajočo stavko z namenom, da se nadaljna pogajanja odvijajo v mirnejšem ozračju. Stavko so sicer pričeli zaradi težnje letalskega koncerna Air France-KLM, ki je hotel prenesti delovna mesta na podružnico Transavio, s čimer bi lahko znižal stroške delovne sile pilotov. Kljub umaknitvi načrta outsourcanja, so piloti nadaljevali s stavkovnimi zahtevami po izboljšanju njihovega položaja.

V Srbiji je kljub negotovosti izvedbe, ki je trajala vse do zadnjega, včeraj potekala Parada Ponosa, ki se je je udeležilo več kot tisoč podpornikov LGBT-skupnosti. Parada se je nazadnje v Srbiji odvila leta 2010, po kateri je zaradi hudih izbruhov nasilja med policisti in nasprotniki te prireditve vlada prepovedala njeno nadaljnje organiziranje. Tokrat je kljub številnim antiparadnim protestnikom, ki so se s Kristusovimi slikami napotili sveto odganjati spolne delikvente, dogodek minil brez hudih pretresov. To so zagotovili z močno varnostjo, ki je po neuradnih podatkih obsegala približno 7.000 policistov, in preventivno prepovedjo nogometnih tekem na dan poteka Parade.

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.