OFF kaznovanja

OFF kaznovanja

Aktualno-politična novica
23. 5. 2014 - 14.00
 / OFF

Nevtralnost in mediatorska vloga tajske vojske, ki ju je pri razreševanju trenutne politične krize naznanjal načelnik generalštaba Prajut Čan-o-ča, sta se prelevili v prevzem oblasti. Po večmesečnih spopadih med provladnimi rdečesrajčniki in protivladnimi rumenosrajčniki, ki so bili odgovorni za skoraj nerešljivo politično situacijo, je z državnim udarom prevzel pozicijo predsednika vlade načelnik Prajut. Tajska tako beleži že dvanajsti uspeli državni udar od padca absolutne monarhije leta 1932.

Načelnik vojske Prajut Čan-o-Ča je bil oster nasprotnik Thaksima Shinawatre, brata nedavno odstavljene premierke Yingluck, ki je bil leta 2006 z državnim udarom odstavljen s funkcije predsednika vlade. Ko so leta 2009 izbruhnili protesti rdečesrajčnikov proti takratni vladi, je bil Prajut zagovornik nasilne zadušitve protestov, v katerih je umrlo okoli sto ljudi. Po zamenjavi vlade leta 2011, ki je ponovno uživala podporo rdečih in katere vodstvo je prevzela zdaj odstavljena premierka, je Prajut ohranil položaj načelnika vojske. Z najnovejšo politično funkcijo je že razpustil parlament in ustavo, uvedel policijsko uro ter nekdanjim voditeljem prepovedal izhod iz države.

Varnostni svet Združenih narodov je po številnih mednarodnih pritiskih in prošnjah za intervencijo s strani nigerijske vlade uvedel sankcije zoper militantno organizacijo Boko Haram. Poseben odbor Varnostnega sveta proti Al Kaidi, ki se nahaja v Avstraliji, je Boko Haram uvrstil na seznam terorističnih organizacij, ki delujejo povezane z globalno islamsko militantno mrežo. Posledice sankcij bodo trpeli vsi člani Boko Harama in tisti, ki bodo osumljeni prodaje orožja ali nudenja materialne pomoči omenjeni organizaciji. V te so vključene mednarodna zamrznitev premoženja, prepoved potovanja in embargo na orožje. Boko Haram je celotni svet zasul z zgražanjem, potem ko so njegovi člani ugrabili več sto deklic in zagrozili, da jih bodo prodali v suženjstvo.

Rusija in Kitajska sta uporabili veto proti resoluciji, predlagani s strani Francije, ki bi predala primer Sirije Mednarodnemu kazenskemu sodišču zaradi vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu med državljansko vojno. Gre za četrti veto, ki sta ga državi vložili v Varnostni svet Združenih narodov v primeru Sirije. Rusija pa tudi obtožuje Francijo, da bi resolucijo izkoristila kot pretvezo za vojaško intervencijo v Sirijo.

Omenjena bližnjevzhodna država sicer ni članica Mednarodnega kazenskega sodišča, zato bi o vojnih zločinih odločal Varnostni svet. Predlagana resolucija naj bi vključevala obe strani, ki se v sirski državljanski vojni borita za oblast. Med najbolj glasne kritike veta spadajo ZDA, ki prav tako niso članice kazenskega sodišča. Kljub temu pa so dosegle, da bi v primeru sprejete resolucije izvzeli Izrael, ki od leta 1967 zaseda Golansko planoto v Siriji.

Zhang Chunxian, vrhovni uradnik avtonomne regije Šinjang, je pozval vse pristojne policijske sile, da sprožijo iskalno akcijo zoper krivce za četrtkov bombni napad na tržnico v glavnem mestu Urumči. Takšni napadi so v omenjeni vzhodnokitajski regiji številni, tamkajšnje oblasti pa največkrat krivijo muslimanske ujgurske separatiste, ki bivajo na skrajnem vzhodu regije. Slednji so več desetletij deležni ekonomske in kulturne diskriminacije s strani kitajskega večinskega prebivalstva Han. Tarče napadov so kitajski civilisti, nakupovalni centri ter ujgurski muslimani, ki so po njihovo zanemarili tradicionalne vrednote.

Na turško listo mučenikov je prišla še ena oseba, ki je bila ubita v času protivladnih protestov, ki so izbruhnili po kolapsu rudnika na zahodu države. Šlo naj bi za mimoidočega, ki ga je v času protestov ustrelila v glavo policija, kasneje pa je ranam podlegel v istanbulski bolnici. Aktivistke in aktivisti na številnih socialnih omrežjih že opozarjajo na novo žrtev, po turški protestniški tradiciji pa takšnim dogodkom ponavadi sledijo hujši protivladni upori.

Ameriška zvezna država Tennessee ponovno uvaja izvršitev smrtne kazni z elektičnim stolom. Predlog zakona je že podpisal republikanski guverner Bill Haslam. Tovrstno obliko smrtne kazni so v omenjeni zvezni državi nazadnje uporabili leta 2007, do zdaj pa so usmrtitve izvajali z farmakološkimi sredstvi. Da so se odločili vrniti k električnemu stolu, je posledica direktive Evropske unije, ki  evropskim farmacevtskim družbam prepoveduje izvoz strupov za usmrtitve ljudi. Podpisani predlog dovoljuje uporabo električnega stola v primeru, ko druga vrsta usmrtitve ni mogoča.

Iz ženskega lobija Slovenije so objavili podatke nekaterih slovenskih evroposlank in poslancev, v katerih so se opredelili glede ženskih, istospolnih in reproduktivnih pravic. Po podatkih Metke Roksandić, predsednice lobija, so bili vsi za enakopravnost in proti nasilju nad ženskami ter homoseksualci. Nekoliko drugačna slika je bila pri pravici o svobodi odločanja žensk o svojem telesu, ki vključuje pravico do splava. Temu nasprotuje Lojze Peterle, ki poudarja, da omenjena pravica deluje proti krščanskim vrednotam in njegovim pogledom na civilizacijske osnove družbe. Splavu nasprotujeta tudi SDS-ovca Zofija Mazej Kukovič in Milan Zver.

Na ulicah Ljubljane se bo 17.00 odvil feministični Shod proti seksizmu, ki bo opozoril na točke v družbi, v katerih se skrivajo fragmenti seksizma, mačizma in patriarhata. Nekaj o današnjem shodu nam pove Rozika Luksemburk iz Maribora.

Izjava se nahaja v posnetku.

Rozika izpostavi točke, v katerih je seksizem današnjega časa najbolj prisoten.

Izjava se nahaja v posnetku.

Rozika zaključi z mislijo o tem, kdo se bo shoda udeležil.

Izjava se nahaja v posnetku.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.