Finančni ministri držav v območju evra so na izrednem zasedanju v Bruslju potrdili dogovor trojke in Cipra o programu desetih milijard evrov pomoči tej državi. Najpomembnejša razlika v primerjavi s prvotnim dogovorom je, da so sedaj zavarovane vse vloge do 100.000 evrov. Rešitev predvideva zaprtje najbolj problematične, druge največje ciprske banke Laiki, ki je, kot pravijo, "ni mogoče rešiti", in prestrukturiranje največje banke, Bank of Cyprus. Banko Laiki bodo razdelili na "dobro" in "slabo" banko. Zavarovane vloge, torej vloge do 100.000 evrov, bodo prenesli v Bank of Cyprus. Delničarji, imetniki obveznic in nezavarovani vlagatelji v Laiki pa bodo izgubili vse. Dokončni dogovor bo sprejet aprila. Kot pravi nemški finančni minister Wolfgang Schäuble, navajamo: „Številke se stalno spreminjajo, parametri ostanejo.“

Ciprski nadškof Krizostom II., ki je v začetku prejšnjega tedna predlagal alternativno pomoč državi, ki bi vključevala cerkveno lastnino, je ob dogovoru izrazil nujo po ciprski izključitvi iz območja evra. Navajamo: „Evro ne more obstati. Ne pravim, da se bo zrušil jutri, a z možgani, ki jih imajo v Bruslju, je gotovo, da ne bo trajal dolgo. Najbolje je misliti, kako mu uiti,“ konec navedka. Poudaril je, da se bo v prihodnjih dneh srečeval z ruskimi investitorji in jih skušal prepričati, naj ne odidejo z otoka. Na račun bojazni, da bi predvsem slednji dvignili svoj denar, na bankomatih še vedno ni mogoče dvigniti več kot 100 evrov.

Zaradi nevšečnosti s Ciprom se evropski politični eliti ni uspelo odpraviti na Japonsko kovat novih načrtov ekonomskega in političnega sodelovanja. O vzpostavitvi partnerstva bosta zaradi nuje diskutirali prek telefonskih linij.

Telefonske linije pa ne delujejo najbolje v Nigeriji, saj naj bi, navajamo: „nasilništvo in kraja telekomunikacijske infrastrukture s strani heretikov botrovala slabemu servisu“, konec navedka. Nigerijska komisija za komunikacije zato predlaga, da se sektor razglasi za ključno nacionalno dobrino, za katero mora družba prevzeti kolektivno odgovornost.

Iz Centralne afriške republike pa je pred pučem pobegnil predsednik države Francois Bazize. Prestolnico Bangui so zasegli uporniki, imenovani Saleka, razlog pa naj bi tičal v neizpolnjevanju predhodnih dogovorov s strani Bazize, kot je na primer izpust političnih zapornikov. Čeprav naj bi v mestu vladale kaotične razmere, nenadzorovani spopadi in podobno, uporniki, katerih vodja je prevzel predsedniško mesto, zatrjujejo, da vlada ostaja enaka in da si bodo bolj kot Bazize prizadevali za spoštovanje predhodnih dogovorov in vladanja državi v okviru nacionalne enotnosti. Nejeverne francoske sile so sicer okrepile nadzor nad mednarodnim letališčem ob prestolnici. Za vsak slučaj se je 150 vojakom pridružilo še 250 novih, ki bi po potrebi francoskim državljanom omogočili izhod iz države.

Predsednik Francije Francois Hollande je pred dnevi izjavil, da je suverenost Malija malodane obnovljena, česar pa ne potrjujejo napadi upornikov. Mesto Gao na severu države, zavzeto januarja, še zdaleč ni le v rokah malijske in francoske vojske. Te dni sta bili vojski napadeni s strani islamskih upornikov, ki so se organizirali znotraj mesta ali pa mesto napadli iz okoliških krajev navkljub mnogim varnostnim točkam. Francoska vojska načrtuje povečanje sil na tem območju.

Afganistan je od Združenih držav Amerike prevzel celoten nadzor nad še zadnjim vojaškim zaporom v ameriškem upravljanju, zaporom Bagram. Nadzor nad zaporom bi morali Američani predati že 9. marca, a so predajo preložili zaradi izjave afganistanskega predsednika Hamida Karzaja, da bodo vse "nedolžne" zapornike izpustili na prostost. Spomnimo, v dotičnem zaporu sta vojska Združenih držav Amerike in CIA izvajali zaslišanja mimo Ženevske konvencije in v iskanju podatkov mučili zapornike.

Karzaj pa je presenetil z namero o obisku Katarja še ta teden. Tam naj bi potekala pogajanja o mirovnem procesu s talibani. Američani so odločitev pozdravili in pospremili s sledečimi besedami, navajamo: „veselijo nas znaki izboljšanega prijateljstva med dvema ameriškima zaveznicama“, konec navedka. Karzaj je sicer v preteklih tednih večkrat obtožil Združene države Amerike, češ da se za njegovim hrbtom pogajajo s talibani.

Lokalne volitve v Makedoniji so potekale mimo vseh demokratičnih standardov, opominjajo v nevladni organizaciji Civil, ki je te spremljala. Kandidati so ponujali službe, plačevali glasove, se pretepali in podobno - vse v želji po zmagi. Govori Xhabir Deralla:

Izjava je dostopna v posnetku oddaje

In prognoza prihodnosti v Makedoniji? Nadaljuje Deralla:

Izjava je dostopna v posnetku oddaje

Po petih dneh ministrovanja se z ministrskega stolčka poslavlja minister za infrastrukturo in prostor Igor Maher. O zadregi govori kolumnistka Tanja Lesničar Pučko:

Izjava je dostopna v posnetku oddaje

In še nekaj besed o vladi, o strokovnosti vlade in Virantovi Državljanski listi. Nadaljuje Tanja Lesničar Pučko:

Izjava je dostopna v posnetku oddaje