OFF komunikacij v Kongu

OFF komunikacij v Kongu

Aktualno-politična novica
protest proti referendumu
20. 10. 2015 - 15.00
 / OFF

Po parlamentarnih volitvah v Kanadi se obeta velik zasuk v številu poslanskih sedežev. Po prvih podatkih so z dobrimi 39 odstotki prvo mesto zasedli liberalci z Justinom Trudeaujem (izg. Trudojem) na čelu, ki se uvrščajo v sredino kanadskega političnega spektra. Drugo mesto je pripadlo Kanadski konzervativni stranki, ki je glede na prejšnje volitve izgubila 60 sedežev in ima po novem 99 mest v 338 članskem parlamentu. Vodja konzervativcev Stephen Harper je že odstopil. Tretje mesto je osvojila leva Nova demokracija s približno 20 odstotki. Če gre verjeti predvolilnim obljubam, se bodo otoplili odnosi z južno sosedo, spremenila pa se bo politika do podnebnih sprememb v smeri ekološke ozaveščenosti. Združene države Amerike bodo manj zadovoljne z zmanjšanjem kanadskega vojaškega posredovanja v tujini. Doma se obetajo vlaganja v infrastrukturo, višji davki za kapital in nižji za srednji sloj.

Nekaj ur pred opozicijskem shodu v prestolnici Konga Brazzavillu so oblasti onemogočile komunikacije. Prekinjeno je omrežje mobilnega interneta, sporočanje prek kratkih sms sporočil, prekinjeno pa je tudi oddajanje Radia France Internationale. V prestolnici je povečana prisotnost policije, trgovine pa ostajajo zaprte. Protestniki bodo izrazili nasprotovanje referendumu, ki se bo zgodil v nedeljo in na katerem se bodo državljani Konga odločali o spremembi ustave. Spremembe bi predsedniku Denisu Sassou Nguessu, ki je s prekinitvami na oblasti že tri desetletja, omogočile ponoven mandat. Trenutna ustava za predsedniško kandidaturo vsebuje starostno omejitev do sedemdeset let in dopušča samo dva mandata.

Mednarodno priznana libijska vlada v Tobruku je zavrnila mirovni predlog Združenih narodov. Po osmih urah burne razprave je vlada, ki sicer edina uživa mednarodno podporo, mirovni predlog zavrnila, ker so Združeni narodi sprejeli amandmaje islamistične vlade v Tripoliju. Vlada v Tobruku bi podprla osnovno verzijo mirovnega programa, niso pa pripravljeni na delitev politične moči z islamisti. Predlog Združenih narodov vidi tudi kot poskus odstavitve svojega protiislamističnega generala Khalifa Hifterja, čigar sile se borijo proti oboroženim muslimanskim milicam, še sporoča vladni predstavnik za odnose z javnostjo, obenem pa dodaja, da so odprti do nadaljevanja mirovnih pogajanj. Tudi vlada v Tripoliju je do predloga zadržana. Mirovni predlog namreč ne zagotavlja, da bo vpeljano islamsko pravo. Med drugim dodajajo, da bi sprejetje predloga pripeljalo do novih zapletov.  

Ciper bo še naprej blokiral ponovni začetek pristopnih pogajanj med Turčijo in Evropsko unijo. Po besedah ciprskega predsednika Nicosa Anastasiadesa [izg Nikoza Anastasiadeza] Ankara ni storila dovolj za združitev otoka. Ciper blokira 6 od 35ih poglavij turške pristopne pogodbe že od leta 2006. Izjava ciprskega predsednika prihaja kot odgovor na obisk Angele Merkel v Turčiji, kjer je izrazila podporo nadaljevanju pristopnih pogajanj, predvsem v luči reševanja begunske krize. V soboto se je odprla vodovodna povezava med Turčijo in otokom.

Evropski urad za azilno podporo, krajše EASO, je izgubil predsednika. Robert Visser je namreč tri mesece pred iztekom roka podal svoj odstop. Do novih volitev, ki bodo februarja, bo urad vodil namestnik José Carreira. Predstavnik za odnose z javnostmi omenjenega urada je dodal, da je odstop prišel ob neprimernem času. EASO s svojimi 80imi zaposlenimi in 14 milijonov evrov težkim letnim proračunom se sicer v medijih ne izpostavlja, zaradi česar je deležna kritike s strani Evropskega sveta za begunce in izgnance. Slednja organizacije je vodilna nevladna organizacija s tega področja v Evropski uniji. Uradu za azilno podporo očitajo predvsem netransparentnost. Po besedah tiskovnega predstavnika je njihova glavna vloga podpora državam članicam Evropske unije, njihov mandat pa je precej omejen.

Protiislamistično gibanje Pegida je v Dresdnu obeležilo prvo obletnico obstoja z množičnim shodom, ki naj bi se ga po poročanju medijev udeležilo med 15 in 20 tisoč ljudi. Tokratne politične zahteve so nasprotovale tako imenovani nemški politiki odprtih vrat. Protestniki so zahtevali odstop kanclerke Angele Merkel, ki je pred shodom javno pozivala, naj se ljudje shoda ne udeležijo. Njenim pozivom so se pridružili tudi drugi nemški politiki. V Dresdnu je potekal tudi protishod, ki naj bi se ga udeležilo nekaj manj kot 15 tisoč ljudi. Med obema stranema naj bi prišlo tudi do izbruha nasilja. Kratek komentar dogajanja iz shoda proti Pegidi nam poda Steffen Schmidt iz gibanja Dresden za vse.

izjava

Medtem na Švedskem beležijo že četrti požar v azilnem domu v tednu dni. Policija sumi, da gre za kazniva dejanja in uvaja preiskave. Spet v Nemčiji pa je poleg več objektov, namenjenim prosilcem za azil, v Gudensbergu zagorel še stanovanjski blok, kjer so bivali delavci iz vzhodne Evrope.

Francoska vlada je v parlament posredovala zakonski predlog, ki bi policiji dodelil dodatna pooblastila za preglede osebne prtljage in telesne preglede. Predlog prihaja kot odgovor na avgustovski napad na hitrem vlaku med Amsterdamom in Parizom. Po trenutni verziji predloga bi enaka pooblastila dobili tudi varnostniki na železniškem prometu, izvajali pa bi se pogosto in brez doslej zahtevane prisotnosti suma.

Novice iz Slovenije

V Slovenijo priteka čedalje več prebežnikov, zato si vlada ne predstavlja nadzorovanja mej brez pomoči vojske. Državni zbor je tik pred začetkom obravnave dopolnitve zakona o obrambi, ki bo po željah premiera Mira Cerarja stopil v veljavo že jutri. Predlog uživa široko podporo, obeta se potrebna dvotretjinska večina, s katero bo vlada v bodoče lahko z večino vseh poslancev vojsko pooblastila, da izvaja naloge, ki so sicer v pristojnosti policije. Komentira obramboslovec Uroš Svete:

izjava

Zakon gor ali dol. Očitno tako nujne obravnave novele zakona o obrambi ne ta pravna država ne potrebuje. Pred nastavitvenima centroma v Dobovi in Brežicah že mrgoli vojaških vozil, med katerimi ne manjka tudi oklepnikov in žive sile.

Sledi še izjava s terena. Erik Valenčič je obiskal mejne prehode Petišovci, Središče ob Dravi in Šentilj.

izjava

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness