OFF kulta osebnosti

OFF kulta osebnosti

Aktualno-politična novica
15. 5. 2017 - 15.16
 / OFF

Nemška Krščansko-demokratska stranka, CDU, je s 33 odstotki glasov zmagovalka deželnih volitev v zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija. Tik za petami so ji socialdemokrati SPD z 31,2 odstotka glasov. Petodstotni volilni prag so presegli še liberalci, Alternativa za Nemčijo in zeleni. To je do sedaj najslabši rezultat za socialdemokrate v tej zvezni deželi, zato je ministrska predsednica Severnega Porenja-Vestfalije in deželna voditeljica SPD Hannelore Kraft z obeh položajev odstopila. Nemške deželne volitve so pomemben kazalec javnega mnenja pred jesenskimi parlamentarnimi volitvami.

Po današnjem neuradnem dogovoru Sebastiana Kurza in Christiana Kerna, vodje socialdemokratov, se Avstriji jeseni obetajo predčasne volitve. Avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz je včeraj tudi prevzel vodenje Avstrijske ljudske stranke. Ta se je njemu v čast tudi preimenovala v Listo Sebastiana Kurza - Nova ljudska stranka. Zakaj je prišel na vrh stranke, razloži Lojze Kos, nekdanji dopisnik Radiotelevizije Slovenija iz Avstrije.

Izjava

Več o avstrijski politiki v OFFsajdu ob petih.

Prebivalci Moskve so včeraj protestirali proti načrtom mestnih oblasti, da bi v naslednjih nekaj letih porušili več kot 5000 starih sovjetskih blokov iz petdesetih let 20. stoletja in več kot milijon ljudi preselili v nova bivališča. Ti tri- ali petnadstropni bloki, ki se po takratnem sovjetskem voditelju imenujejo Hruščovke, so narejeni iz betonskih montažnih plošč in so bili sprva mišljeni kot začasna rešitev stanovanjske stiske po drugi svetovni vojni. Trenutni predlog zakona v parlamentu premeščenim ljudem zagotavlja stanovanje iste velikosti, ne pa tudi iste vrednosti ali na istem mestu. Načrti za preureditev Moskve so ocenjeni na okoli 55 milijard evrov. Drugo branje zakona bo predvidoma julija. Po besedah nekaterih protestnikov zakon krši lastninsko pravico ljudi, mnogi pa se bojijo preselitve v slabša stanovanja in slabšo okolico. Po besedah policije se je protesta udeležilo 8 tisoč ljudi, po besedah organizatorjev pa 60 tisoč.

Že četrti dan pa poteka upor vojakov v Slonokoščeni obali. Vojaki so se prvič uprli že januarja, ko so zahtevali več plačila za svoje delo. Zahtevali so približno 18 tisoč evrov na vojaka. Približno 7500 evrov so dobili januarja, ostalo pa bi morali dobiti ta mesec. V četrtek je tiskovni predstavnik vojske objavil opravičilo predsedniku za januarski upor in izjavil, da se odrekajo zahtevam po denarju. Zdajšnji upor se je nato začel v petek zjutraj v drugem največjem mestu v Slonokoščeni obali, Bouaké, in se razširil tudi drugam. Vojska, zvesta vladi, je začela z operacijo za zatrtje upora, uporni vojaki v dveh največjih mestih Abidjan in Bouaké pa svoje nezadovoljstvo izražajo s streljanjem v zrak.

Županom in občinskim svetom v Makedoniji je potekel mandat, zaradi blokade parlamenta pa ni prišlo do razpisa lokalnih volitev, ki bi morale potekati najkasneje v začetku maja. Parlament ne deluje, ker predsednik Gjeorge Ivanov Zoranu Zaevu iz vrst socialdemokratov noče podeliti mandata za sestavo vlade. Župani in občinski sveti tako ne bodo smeli več opravljati rednih poslov vodenja občinskih institucij in služb. Mandate so skušali nekateri župani podaljšati na ustavnem sodišču, ki je odločilo, da je to izključno v pristojnosti parlamenta. Po besedah župana občine Karpoš v Skopju, Stevca Jakimovskega, bodo zato med drugim blokirana izplačila vladnim uslužbencem in šolam. Konservativna stranka VMRO-DPMMNE je napovedala, da bo do nadaljnjega bojkotirala delo parlamenta, saj meni, da je bil trenutni predsednik parlamenta Talat Džaferi 27. aprila izvoljen nezakonito.

Vodja civilne iniciative Davkoplačevalci se ne damo, Vili Kovačič, bo danes ob predvidoma 15.30 predal referendumsko pobudo za začetek zbiranja 40 tisoč podpisov za referendum proti Zakonu o drugem tiru. Zakon je že naletel na veto v Državnem svetu, a so ga poslanci nato ponovno izglasovali. Po predaji podpisov bo moral predsednik Državnega zbora Milan Brglez določiti 35-dnevni rok za zbiranje 40 tisoč podpisov.

Pričela se je prodaja Nove ljubljanske banke. SDH in NLB sta po soglasju nadzornega sveta SHD objavila namero za prodajo najmanj 50 odstotkov Nove ljubljanske banke, ki bo na ljubljanski in londonski borzi. Najprej bodo malim vlagateljem ponudili 10 odstotkov delnic, ostali del pa še institucionalnim vlagateljem. Če bosta interes in cena dovolj velika, bi lahko že zdaj prodali do 75 odstotkov delnic minus ena delnica banke, k čemur se je Slovenija zavezala pri Evropski komisiji. Do konca letošnjega leta mora država sicer prodati vsaj 50-odstotni državni delež v NLB.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness