O mitu narodove biti,

se na dan kulture spodobi govoriti.

Če kultura ključna je za nas Slovence,

raziščimo zdaj še drugih držav intence.

S pregledom aktualno-političnega dogajanja ugotovimo,

kako oblastniki rišejo nam zgodovino.

Referendum o brexitu je pokazal, da Britanci suverenosti želijo,

a sodnija je hotela, da odločitev še poslanci potrdijo.

A še preden so poslanci se začeli veseliti,

da dil o izstopu ne more njih obiti,

se Theresa May je odločila,

da kompromisa pot je vedno gnila.

Poslancem po pogajanjih dovoljen bo ugovor,

a če ne pristanejo na njen dogovor,

vseeno zapustili evropsko bodo zvezo,

trgovali z njo pa bodo le pod WTO pretvezo.

Tudi na pravni državi moč je utemeljiti

mit o narodovi biti.

In tako strateško naravnan,

bo tudi bivši srbski ombudsman.

Saša Janković zapustil to je službo,

raje stopil v državniško bi družbo.

Za predsednika bi kandidiral,

Napredni stranki tako bi oponiral,

kot že nekajkrat v mandatu,

ko nezakonitost očital je Vučićevemu bratu.

Če pa vladavina prava ne pomaga,

za narodov značaj dovolj vojaška je zmaga.

Na hrvaških televizijah prava bo Nevihta,

Ekran bo poln Goran Višnjić ksihta.

Nastopil kot Gotovina bo Ante

in postavljal vrste pred kino štante.

Da Hrvatom se cedilo bo iz ust,

žena generala bo Penelope Cruz.

Da država spedenana je do obisti,

najprej treba je opravit s komunisti.

Zato pogajanja je z njimi začel

kolumbijski predsednik Santoš Manuel.

Premirje s FARC-om lani dalo je zanos,

da še z ELN uredi odnos.

Z nacionalno osvobodilno fronto,

kot se jim drugače reče,

konflikt že od leta 64 teče.

Zdaj bi vsi si segli v roke,

češ da gre za vseh otroke,

a da pride do pomiritve,

ELN naj opusti ugrabitve.

S predsedniškim mandatom na Haitiju začel

je banana trader Moise Juvenel.

Že oktobra dva petnajst prvič je slavil,

a so rezultat razveljavili, ker naj bi volitve ponaredil.

Za izdaten pretres poskrbel je vsem poznan,

nevarno čudo Matej je Hurikan.

Novembra ponovno je dobil volitve,

a to ni prineslo pomiritve,

še zdaj očitek mu visi nad glavo,

pranje denarja naj bi krnilo mu slavo.

Če pa patos ni pravi,

zarotijo vojaki se proti svoji državi;

vidimo, da se je to že parkrat dalo,

če pogledamo Slonokoščeno obalo.

Ker za plačo stali so vojaki v vrsti,

po enem mescu spet zasrbeli so jih prsti.

Kot že prej zahtevajo svoje plače,

a gre za mali kos pogače.

Prejšnjič se upor ustavi,

le z dvema evroma po glavi.

Za konec se velja vrniti

zopet k slovenski narodovi biti.

Narodni program Prešernih časov

ne upošteva več modernih glasov,

narodova nova strategija,

je evropska kohezija.

Tako pred narod je stopila nič kaj grenka

ministrica brez listnice Smerkolj Alenka.

Služba vlade za razvoj

skrbi za narodov obstoj.

Več povedali o viziji

nam bodo popoldan v Narodni galeriji.