Palestinski predsednik Mahmud Abas je uradno sporočil, da Palestinci ne bodo uresničevali sporazumov, ki so jih sklenili z Izraelom. Odločitev je bila dosežena po tem, ko so izraelske sile 147. podrle vse objekte v palestinski vasi Al Arakim. Že danes bodo oblikovali poseben odbor, ki bo preučil, kako bodo nespoštovanje sporazumov izvajali v praksi. Gre za stanovanja, ki so po standardih izraelskih oblasti ˝preblizu˝ varnostnega zidu, ki Izrael že dolga leta ločuje od Palestine, in kot taka predstavljajo varnostno grožnjo. Odnosi v Sveti deželi se že nekaj časa slabšajo. Izrael od februarja dalje plačuje devet milijonov manj evrov mesečno Palestini, kljub temu, da še vedno v njenem imenu pobira davke. Zaradi rušenja palestinskih domov je brez strehe nad glavo ostalo vsaj 17 Palestincev. 

Severnokorejska vojska je preizkusila nov tip rakete. V sporočilu za javnost so navedli, da gre za odziv na južnokorejsko uvajanje sodobnejšega orožja in skupne vojaške vaje z Združenimi državami Amerike. Po navedbah poveljstva južnokorejske vojske je severna soseda včeraj z vzhodne obale izstrelila dve raketi, ena od njiju naj bi letela 689 kilometrov, kar nakazuje na nov tip orožja, ki ga severnokorejska vojska prej ni imela v arzenalu. Ameriški predsednik Donald Trump je dejal, da so preizkusili “le majhne rakete”.

V ZDA bodo z decembrom znova začeli izvajanje smrtnih kazni na zvezni ravni, s čimer je končan petletni moratorij. Zaradi odmevnih težav z injekcijami za usmrtitve je bilo v ZDA pomanjkanje ustreznih sredstev, ki bi izpolnjevala pogoj, da smrtna kazen ne sme biti okrutna in nenavadna. Zvezne države, v katerih je smrtna kazen dovoljena, so se znašle po svoje, kar je rezultiralo v primerih dolgotrajnih in mučnih usmrtitev. Na zvezni ravni so zadnjega zapornika usmrtili leta 2003. 

Indijski ambasadi v Teheranu so iranske oblasti dovolile konzularni pristop, da bi se sestala s svojimi 18 državljani, ki so bili del posadke zaplenjene britanske ladje. Britanski tanker Stana Impero  so v petek zasegli iranski komandosi kot simbolični odgovor britanskim komandosom, ki so podobno, iz helikopterjev, zasegli iranski tanker pred Gibraltarjem. Tanker so Britanci zasegli, ker bi naj kršil sankcije proti Siriji. Ker Iran ni članica Evropske unije in kot taka ni dolžna spoštovati nikakršnih sankcij proti Siriji, so iranske oblasti oklicale britansko dejanje za piratsko. Indijska ambasada v Teheranu je že sporočila, da so vsi člani posadke v dobrem psihičnem stanju. 

V Franciji bodo predvidoma 1. septembra v Toulousu vzpostavili Poveljstvo vesoljskih sil, ki bo sprva štelo 220 članov. Obrambna ministrica Florence Parly  je napovedala, da bodo razvijali nadzorne nanosatelite in visokozmogljive laserje, s čimer bodo zaščitili svojo lastnino v vesolju. Ministrica dodaja, da Francija nikakor ne misli sodelovati v oboroževalni tekmi, temveč naj bi sateliti bili življenjskega pomena. Kot pravi ministrica, se mora zaščititi pred morebitnimi sovražnimi akcijami, kot je ruski satelit, ki naj bi lani bodisi vohunil bodisi motil delovanje osmih satelitov držav. Pariz bo po napovedih obrambni proračun med letoma 2019 in 2025, ki letos znaša štiri milijarde evrov, povečal še za dodatnih 700 milijonov. 

Jutri zjutraj bodo v Leskovcu v občini Videm pri Ptuju ponovno protestirali zaradi nevzdržnih razmer na cesti proti mejnemu prehodu s Hrvaško. Tamkajšnji domačini pravijo, da se v poletnih mesecih zaradi tranzita turistov dušijo v prometu in se ne počutijo varno. Zaradi neupoštevanja cestnoprometnih pravil pa so zastoji dolgi tudi do pet kilometrov. Stanje na obmejnemu območju opiše občinski svetnik Peter Jagarinec.

- Izjava

S protesti želijo predvsem preusmeriti promet na avtoceste, ki se jim mnogi izogibajo zaradi vinjet. 

- Izjava

Na nekaterih drugih obmejnih območjih pa se bo tudi brez protestnih shodov promet sprostil. Slovensko-hrvaška delovna skupina, ki se osredotoča na ureditev tovornega prometa na obmejnih območij, je namreč dosegla dogovor, da bo na mejnih prehodih v Petišovcih, Bistrici ob Sotli, Starodu in na Jelšanah dovoljen prehod za tovorna vozila nad sedmimi tonami in pol, če jih bodo nakladali ali razkladali v bližini. S prvim junijem je namreč Slovenija za tovorna vozila zaprla 17 mejnih prehodov s Hrvaško, da bi razbremenila lokalne ceste. Seveda je bil to tudi odgovor na hrvaško zaprtje prehoda Mursko Središče za tovornjake, ki je slovenskim podjetjem oteževalo poslovanje s sosedama.

OFF sta pripravila vajenka Anja in Virant.