Pod pokroviteljstvom Združenih narodov sta se na Malti sestala predstavnika razdeljenih libijskih oblasti. Pogovarjali so se o usklajenem nadzoru begunskega vala in omejevanju širjenja Islamske države v Libiji. Zbliževanje razdeljenih libijskih oblasti je tako v očeh Zahoda postalo nujno za učinkovit nadzor nad območjem in v izogib širitvi IS-a, ki naj bi po nedavnih navedbah francoskega obrambnega ministra že bili pred vrati naftne trdnjave Sirte. Pogovori na Malti pomenijo tudi politično zbliževanje razdeljene Libije, saj mednarodno priznana vlada na vzhodu pogreša podporo ljudstva, zahodna Libijska zarja pa ima zaradi svoje strogo muslimanske naravnanosti težave v odnosih z zahodnimi vladami. Politično zbliževanje libijskih skupin pa je ubralo svojo pot, saj sta se združili v obsodbi imperialistično naravnanih apetitov zahodnih sil po libijski nafti.

V Ženevi so se začela mirovna pogajanja med vojskujočimi se šiitskimi hutujskimi podporniki odstavljenega diktatorja Saleha in silami saudsko naravnanega premierja Hadija. Od marca je v državljanski vojni podleglo že 5878 ljudi, pogajanja pa naj bi po besedah posebnega odposlanca Združenih narodov Ismaila Ahmeda vodila h končanju vojaškega nasilja in malo verjetnemu trajnemu miru.

Petnajst visokih poljskih politikov je javno protestiralo proti dejanjem oktobra izvoljene desničarske Stranke za zakon in pravičnost, krajše PiS. Ta je namreč na ustavnem sodišču sebi naklonjenim sodnikom podelila pet od skupno petnajstih sedežev, kar pa je med opozicijo in zunanjimi opazovalci sprožilo val ogorčenja, Martin Schultz, predsednik Evropskega parlamenta, je dejanje vladajoče poljske stranke celo označil za “državni udar”. To sicer ni prva kontroverzna odločitev desničarske PiS, ki pa po prepričljivi zmagi na oktobrskih volitvah med svojimi volivci ohranja podporo. Ti so se v nedeljo množično zbrali na demonstracijah v podporo vladi. Dogajanje na Poljskem komentira Jakub Dymek, novinar časopisa Krytykapolityczna:

izjava

Več o dogajanju na Poljskem in potezah relativno sveže vlade pa v današnjem OFFsajdu ob 17h.

 

Ministri Evropske unije so sprejeli nove ribiške kvote za Severno morje in severovzhodni Atlantik za leto 2016. Povečanje dovoljenega ulova je razveselilo mnoge ribiče, razjezilo pa je okoljevarstvene organizacije, ki opozarjajo, da so kvote večje od priporočil znanstvenikov. Nove kvote povečujejo ulov grude za sto odstotkov, polenovke za petnajst odstotkov, vahnje za sedemištirideset odstotkov, osliča za dvajset odstotkov in morskega lista za petnajst odstotkov. Nevladna organizacija Seas at risk pa poudarja, da odlašanje s koncem prekomernega ribolova škoduje tudi ribarski industriji.

Haaško sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je ponovno odprlo proces zoper dva srbska nekdanja vojaška poveljnika, Jovico Stanesića in Franka Simatovića, obtožena organiziranja genocida v času vojne med letoma 1991 in 1995. Obtožena Miloševićeva pomočnika sta bila po desetletju zapora v Haagu leta 2013 izpuščena zaradi pomanjkanja dokazov o financiranju in spodbujanju genocida. Ponovni proces naj bi postavil nove standarde na področju dokazovanja posredne sokrivde v genocidu, pri katerem so do sedaj kot dokaz upoštevali samo konkretno vlogo v genocidnem ravnanju. Morebitna obsodba bi okrepila ugled haaškega sodišča, ki se v zadnjem času otepa kritik o neučinkovitosti in neodločnosti.

Po tem ko je nemška kanclerka Angela Merkel na kongresu CDU-ja zatrdila, da se bodo ekonomske sankcije proti Rusiji zagotovo nadaljevale, ji je kontro spustil italijanski premier Matteo Renzi. Sankcije EU proti Rusiji, začete julija 2014, bodo potekle januarja prihodnje leto, pričakuje pa se, da jih bodo podaljšali vsaj za pol leta. Renzi je zato presenetil s svojo nedeterministično izjavo, da si bo treba znova ogledati pogoje sankcij in njih posledice.

Trije od štirih sindikalnih predstavnikov, zaposlenih v vojski in na obrambnem ministrstvu, so na vlado, kot že večkrat doslej, naslovili skupne zahteve, ki zadevajo plačni sistem in možnost sklepanja kolektivnih pogodb za obrambni resor. Poleg nezadovoljstva s plačami in splošno varnostjo pri delu predsednik sindikata pri ministrstvu za obrambo Darko Milenkovič omeni še, da do danes nobenemu pripadniku Slovenske vojske ni bila priznana poklicna bolezen:

izjava

Še beseda o profesionalizaciji vojske, ki se po besedah več predstavnikov sploh še ni začela, navkljub temu, da je bilo naborništvo odpravljeno daljnega leta 2003. Mnenjem se pridružuje Boštjan Korelc iz Sindikata vojske, obrambe in zaščite, ki za vlado pravi, da …

izjava

 OFF sta pripravila vajenca Samo in Žiga.