OFF lista terorista
Saudova Arabija ustanavlja protiteroristično koalicijo 34ih večinoma muslimanskih držav, je na novinarski konferenci sporočil savdski princ ter obrambni minister, Mohammed Bin Salman. Gre za široko koalicijo, ki poleg tradicionalnih savdskih zaveznikov vključuje tudi številne države iz severne in zahodne Afrike ter Azije. Novica prihaja dan po začetku premirja v Jemnu, kjer so številne sunitske države iz nove koalicije vključene v vojno proti hutijskim upornikom, ki je državo pahnila v kaos.
Turško notranje ministrstvo je objavilo prenovljen seznam iskanih teroristov, ki po novem vključuje 676 posameznikov, 575 več kot oktobra letos. Največji porast je zaznati med pripadniki Delavske stranke Kurdistana, krajše PKK, ki ima na seznamu 583 svojih članov, Islamska država pa, kakopak, le 20. Na rdečem seznamu, ki je rezerviran za najnevarnejše teroriste, lahko najdemo tudi Fetullaha Gülena, vodjo verske organizacije Hizmet, ki ga turške oblasti obtožujejo, da poskuša prek svojih podpornikov v državnih institucijah zrušiti obstoječo vlado. Relevantne informacije o iskanih teroristih bodo nagrajene v znesku do 1,3 milijona ameriških dolarjev.
Evropska komisija bo danes predstavila podrobnosti načrta za vzpostavitev sistema mejnih in obalnih straž, ki bo nadomestil FRONTEX, agencijo za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic EU. Nov sistem bo imel med 1500 in 2000 pripadnikov, katerih sodelovanje ne bo več odvisno od prispevkov držav članic. Za namene upočasnjevanja prihoda migrantov v EU bosta imeli novi mejna in obalna straža pristojnost, da ne glede na pristanek držav članic posredujeta na teritoriju problematičnih držav EU. Tega naj bi se posluževali tam, kjer nacionalne države ne bodo dovolj učinkovite v obvladovanju migracij. Ravno delovanje na teritoriju države brez njenega pristanka pa je najbolj sporna točka predloga, ki po mnenju marsikatere članice EU ogroža državno suverenost. Pred njegovo uveljavitvijo bo predlog moral prestati obravnavo v Evropskem parlamentu ter državah članicah.
Evropska komisija je Grčiji obljubila 80 milijonov evrov sredstev, namenjenih nastanitvi beguncev. Sredstva bodo namenjena shemam, ki vključujejo najemanje stanovanj, subvencioniranje družin, ki gostijo begunce, ter zagotovljanje dodatnih 20.000 mest v sprejemnih centrih. Še en možen ukrep, ki ga v okviru namenjenih sredstev predlaga grška vlada, vključuje naseljevanje praznih stanovanj, ki bi se jih odprlo tako za migrante kot za grške državljane. Podpredsednica evropske komisije Kristalina Georgijeva opisuje finančno podporo kot dejanje solidarnosti z Grčijo ter tistimi, ki v Evropi iščejo zaščito. Solidarnosti pa očitno ne bodo deležni tisti, ki ne prihajajo iz držav, ki po evropskih kriterijih štejejo za vojna območja. Za slednje se predvideva pohitritev postopkov vračanja v države izvora.
Britanska civilna iniciativa Orgreave Truth and Justice Campaign je ministrici za notranje zadeve Theresi May predala zahtevo za neodvisno preiskavo dogajanja v času stavke rudarjev leta 1984. Organizacija se že več let bori za preiskavo in priznanje kršitev, do katerih je takrat prišlo s strani policije. Policisti so stavkajoče surovo napadli, do še hujših kršitev pa naj bi prišlo v sodnih procesih, ki so sledili. Takraten napad na stavkajoče rudarje je bil le del širše kampanje zatiranja organiziranega delavstva s strani konzervativne vlade Margaret Thatcher. Ta je rudarje označila za notranje sovražnike in načrtno napadla delavce in delavke, ki so skušali zavarovati svoja delovna mesta.
Komunistična Nacionalna demokratična fronta Filipinov je za obdobje med 23. decembrom in 3. januarjem razglasila premirje in gverilskim silam naročila, naj se v tem času vzdržijo napadov. Odločitev naj bi sprejeli zaradi tradicije praznovanja božiča in novega leta med prebivalstvom ter kot priložnost za praznovanje dosežkov preteklega leta.
Tri skupine španskih novinarjev bodo na Evropsko sodišče za človekove pravice predale tožbe zaradi zakonodaje, ki naj bi po besedah španske vlade zagotavljala varnost državljank in državljanov. Novinarji trdijo, da pri tem predvsem omejuje pravico do zbiranja, saj predvideva izjemno visoke kazni za organizacijo nedovoljenih protestov, ter zmanjšuje odgovornost policije do javnosti, ker vključuje kazni tudi za nespoštovanje policistov, kar pa je povsem nedoločena in široka kršitev. Zadnji meseci so pokazali, da to vključuje tudi kazni za tiste, ki fotografirajo policiste pri kršitvah, čeprav pri tem ni mogoče prepoznati njihove identitete.
Anaïs Franquesa, odvetnica, ki je sodelovala pri pripravi primerov, opiše do sedaj opažene posledice zakona na prebivalstvo in bolj specifično na novinarje:
Zakon za državljansko varnost torej spodbuja samocenzuro predvsem med novinarji, med prebivalci in prebivalkami pa vzbuja strah pred kaznijo, če poročajo o kršitvah policije. Franquesa pojasni še, kakšna so pričakovanja novinarjev glede tega, ali se bodo primeri sploh obravnavali:
Albansko notranje ministrstvo je prek spletnih omrežij sporočilo, na kakšen način se bodo lotili tako imenovane domoljubne pogodbe. Gre za poskus popisa Albank in Albancev, ki živijo v tujini, s katerim bo vlada začela januarja. Tovrstna registracija bo prva po 25 letih, v katerih se je veliko ljudi izselilo v ZDA in zahodno Evropo. Postopek bo potekal prek spletne aplikacije ter na albanskih predstavništvih v tujini, zaključil pa naj bi se v dveh letih. Po aktualnih ocenah tretjina državljanov živi v tujini.
Diplomatski predstavniki ZDA in EU se obmetavajo z grožnjami glede sprememb v pridobivanju vizumov. Odločitev mora sprejeti še ameriški Senat, a zaenkrat vse kaže, da bodo ZDA začele omejevati dostop državljank in državljanov držav EU, ki bodo po novem v nekaterih primerih morali zaprositi za vizo. To bo veljalo za vse, ki so bili v zadnjih petih letih v Iranu, Sudanu, Siriji ali Iraku. Evropska stran, v tem primeru veleposlaniki držav EU v ZDA, so takoj odgovorili na predlagano spremembo in izpostavili dejstvo, da bi ta odločitev lahko vplivala na povsem legitimna potovanja humanitarcev, novinarjev in drugih. Omenili so tudi možnosti uveljavitve podobnih omejitev za državljanke in državljane ZDA, ki prihajajo v EU.
Na sedežu SDS-a in v prostorih stranke v Državnem zboru potekajo policijske preiskave v zvezi s poslancem SDS-a Andrejem Šircljem, ki je dejal, da je preiskava povezana z Družbo za upravljanje terjatev bank. Policija ima sodni nalog za zaseg strežnika stranke, a ga predsednik SDS-a Janez Janša noče izročiti, saj je ocenil, da gre le za izgovor, da bi prišli do celotne elektronske komunikacije največje opozicijske stranke. Vodja opozicije je vlado Mira Cerarja obtožil, da uporablja metode iz časa svojih političnih očetov in Udbe.
Po mesecih nasprotovanj s strani nevladnih organizacij je vladna koalicija umaknila sporno dopolnilo k 24. členu predloga novele Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, po katerem bi lahko državni organi prosilcem za dostop do informacij javnega značaja zaračunavali ne le materialne stroške, ampak tudi stroške dela. Do umika dopolnila je prišlo dan po tem, ko so Društvo novinarjev Slovenije in Transparency International Slovenija v sodelovanju z Evropsko federacijo novinarjev in Access Info Europe vlado vnovič pozvali k umiku spornega člena. Državni zbor naj bi se danes lotil druge obravnave predloga novele, a se seja zaradi policijske preiskave v poslanski skupini SDS še ni začela.
Marko Brecelj se je danes odpravil na čustveno pot. Od banke do Občine koper. Slednja je Društvu prijateljev zmernega napredka za organiziranje Kopergrounda namenila celih 500 evrov, še pred leti 25 tisoč evrov. O čustvenem pešačenju več sam Marko Brecelj:
Za konec pa prisluhnimo še posnetku zvena kovancev v vrednosti 500 evrov posebej za poslušalke in poslušalce Radia študent:
OFF so pripravili Zala ter vajenca Zobec in Antun
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj