OFF ločevanju migrantskih družin na meji

OFF ločevanju migrantskih družin na meji

Aktualno-politična novica
21. 6. 2018 - 15.00
 / OFF

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal izvršni ukaz o prenehanju ločevanja otrok od staršev migrantov na ameriško-mehiški meji. To pomeni, da bodo morale biti družine, ujete pri ilegalnem prečkanju meje, pridržane skupaj in bodo prednostno obravnavane. Ukazu navkljub bodo ZDA še naprej izvajale pred desetimi tedni sprejeto politiko ničelne tolerance, v skladu s katero se migrante, ki ilegalno prečkajo mejo, kazensko preganja. Ni še jasno, kdaj bo nova ureditev stopila v veljavo in kaj se bo zgodilo z otroki, ki so že bili ločeni od staršev. Novo ureditev so spodbudila ravno poročila o ločevanju otrok od staršev in posnetki, ki so prikazovali pridržanje otrok v neprimernih razmerah, tudi v kletkah. V obdobju med petim majem in devetim junijem so obmejni policisti od staršev ločili več kot 2300 otrok.

Italijanski notranji minister Matteo Salvini je sporočil, da Italija ne bo sprejela migrantov, zavrnjenih na nemški meji. S tem se je odzval na načrte nemškega notranjega ministra Horsta Seehoferja, da bi na nemški meji avtomatično zavrnili migrante, ki jim je bil azil že zavrnjen ali pa so zanj zaprosili v drugi državi članici Evropske unije. Zavzel se je tudi za reformo azilne in migrantske politike EU v interesu pravih beguncev.

V Bukarešti je pred vladnimi poslopji okoli deset tisoč ljudi protestiralo proti vladi in novi zakonodaji, ki naj bi oslabila boj proti korupciji. Manjši protesti so potekali tudi v desetih drugih mestih. O spremembi kazenskega zakonika in ostalih dogodkih v zvezi z bojem proti korupciji v Romuniji smo že poročali.

EU in Nova Zelandija sta uradno začeli pogajanja o celovitem trgovinskem sporazumu. Tekom pogajanj se bodo predstavniki obeh delegacij dogovarjali o odpravi ovir za trgovino z blagom in storitvami ter o pravilih za lažje in bolj trajnostno trgovanje. Blagovna menjava med državama je lani znašala 8,7 milijarde evrov, storitvena pa 4,4 milijarde evrov. EU je tretja največja trgovinska partnerica Nove Zelandije. Za Novo Zelandijo odprtje pogajanj ni edina vesela novica danes, saj je predsednica vlade Jacinda Ardern rodila hčerko.

Eritrejski predsednik Isaias Afeverki se je po nekaj tednih tišine pozitivno odzval na ponudbo etiopskega premierja Abija Ahmeda Alija o vrnitvi obmejnih območij. V Etiopijo namerava poslati delegacijo, ki se bo dogovorila o nadaljnjih postopkih. Nadzor nad območjem, del katerega je tudi mesto Badme, je po koncu vojne, ki je potekala med letoma 1998 in 2000, ohranila Etiopija, haaška komisija za meje pa je območje leta 2002 prisodila Eritreji. Etiopija odločitve do danes ni spoštovala. Zlasti problematično za predajo bo mesto Badme, v katerem živi 18 tisoč etiopskih prebivalcev, ki se s potezo etiopske vlade ne strinjajo. V mestu Badme so med vojno potekali hudi spopadi, med zavzetjem s strani eritrejske vojske pa so bili prebivalci podvrženi hudemu nasilju. Od nastopa mandata aprila letos je Ali že izpustil politične zapornike, začel dialog z opozicijo in gospodarstvo odprl za tuje vlagatelje.

Iraško vrhovno sodišče je odločilo, da je odločitev parlamenta o ponovnem, tokrat ročnem štetju glasov skladna z ustavo. Parlament je ponovno štetje približno 11 milijonov glasovnic podprl, potem ko so se pojavili očitki o volilnih goljufijah in poneverbah. Hkrati je parlament tudi razpustil devetčlansko volilno komisijo in jo nadomestil s sodniki. Na majskih parlamentarnih volitvah je slavil šiitski vodja Moktada al Sadr, bile pa so prve volitve v Iraku, na katerih so uporabili elektronske glasovnice.

Alžirija je v času mature, za 5 dni, po celi državi prekinila dostop do interneta. Z ukrepom želijo preprečiti goljufanje. Za potezo se je vlada odločila potem, ko so bile lanske rešitve maturitetnih pol na internetu dostopne še pred koncem pisanja. Poleg izklopa interneta so v predavalnicah in šolah, kjer se izpiti pišejo, prepovedali elektronske naprave in na vhod postavili detektorje kovine. V poslopje, kjer tiskajo pole, pa so postavili nadzorne kamere in motilce kovine. Že lani so oblasti sicer ponudnike internetnih storitev prosile, naj omejijo dostop do socialnih omrežij, vendar to ni zadostovalo.

Sedaj pa v domače kraje, kjer srednješolci z maturo počasi zaključujejo. Krajani Černelavcev bodo zaradi pogostega poplavljanja kletnih prostorov tožili Občino Murska Sobota. Občina naj bi že deset let odlašala z ureditvijo kanalizacijskega omrežja, ki ne zmore odvajati padavinske vode. Občina in komunalno podjetje sta krajanom sicer ponudila tri različice reševanja težav, vendar jih niso sprejeli. Pred vložitvijo tožbe naj bi krajani občini ponudili še eno možnost, da oškodovancem povrne škodo in uredi kanalizacijski sistem. Krajanom je nazadnje prekipelo ob obsežnem deževju na začetku maja, ko je številnim zalilo kleti.

Več pojasni Dejan Rituper, zastopnik krajanov v postopku.

Izjava

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.