Pred dobrima dvema letoma sta Evropski parlament in Evropska komisija uvedla register za lobiste, ki želijo vplivati na najvišje odločevalce v Uniji. Od takrat se je v prostovoljni register vpisalo okoli 6000 lobistov različnih interesnih združenj in podjetij, vendar vplivi na najvišje politike še vedno prihajajo od predstavnikov kapitala, ki so očem javnosti popolnoma skriti. Problem je tudi, da tudi registrirani lobisti javnosti ne posredujejo vsebine pritiskov, ki jih izvršujejo nad politikantsko elito. Revizija samega zakona je bila izvršena v teh dneh, zato smo govorili smo z Olivierjem Hoedemanom iz organizacije ALTER-EU, ki vrši kampanjo za transparentnost nad evropskimi lobisti. Na začetku smo ga vprašali, kaj so največje pomanjkljivosti registra lobistov:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje

Tudi če se reši problem prikritega lobiranja, za kar je sicer težko verjeti, da bo kdaj popolnoma transparentno, je tu še večja težava v tem, da je na strani kapitala moč zaradi očitnih razlogov precej večja.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje

Ostajamo na nivoju politike Evropske unije, tudi tema nanje novice ni dosti oddaljena od prejšnje. Po razkritjih Edwarda Snowdna o omnipotentnem nadzoru tako navadnih ljudi kot politikov je komisarka za pravosodje Viviane Reding izjavila, da bi morala Unija ustanoviti skupno vohunsko agencijo. Nujnost agencije vidi v tem, da bi lahko Evropa parirala Ameriški obveščevalni agenciji. Javnosti se želi predstaviti, da bi šlo predvsem za skupno evropsko agencijo, ki bi delovala kot preventiva ekstremističnih skupin, vendar je glede na čas, ko se je o njej začelo govoriti, agenda dosti širša. Svetovne velesile se bodo kot vse kaže ponovno udarile na precej skritih področjih. Ekonomska vojna je sicer že dalj časa realnost in ta se vrši tudi na ravni špijunskega podtalja.

V Siriji je pred kratkim izbruhnila težka bolezen otroške paralize, ki pred tem v državi ni bila diagnosticirani že 14 let. Državljanska vojna je med drugim prinesla tudi razmere, v katerih otrok ni mogoče cepiti pred različnimi boleznimi. Bolezen naj bi sicer v državo prišla prek tujih skupin, ki se borijo v Siriji. Zadeva je resna, vendar je glede na zadnja opozorila določenih evropskih epidemiologov več pozornosti namenjene problematiki širitve bolezni v Evropo, kot se je namenja zajezitvi v Siriji. Nemška epidemiologa sta tako v britanski reviji The Lancet objavila članek, v katerem opozarjata, da je v nekaterih evropskih državah število cepljenih proti otroški paralizi razmeroma nizko. Omenjata predvsem Bosno in Hercegovino ter Ukrajino.

Sodišče evropske skupnosti je odločilo, da so homoseksualcem dodeljene azilske pravice v Evropi v primeru, da jim v državi njihovega bivanja zaradi istousmerjene spolne nagnjenosti grozi zaporna kazen. Pobuda je prišla iz Nizozemske, kamor so se kot begunci zatekli trije istospolno usmerjeni moški iz Ugande, Senegala in Sierre Leone. Zaradi svoje spolne usmerjenosti so se bali kazenskega pregona v njihovih državah in poiskali azil na Nizozemskem.

Homoseksualnost je prepovedana v več kot 30 afriških državah, kaznovana pa je z zaporno kaznijo ali v najhujšem primeru smrtno obsodbo v državah, kot so Mavretanija, Sudan in Nigerija. Michael Maurice Cashman, član evropskega parlamenta in zagovornik gejevskih, lezbičnih in biseksualnih pravic, pravi, da je to pomembna in pravilna odločitev. Medtem pa Amnesty International pravi, da odločitev ne gre dovolj daleč, saj je dodeljevanje azila nujno v primerih, ko prosilci prihajajo iz držav, ki zakonodajo, ki kazensko obravnava istospolne tudi izvaja. Amnesty meni, da lahko sam zakon še zmeraj zbudi utemeljen strah pred preganjanjem.

Ameriški oddelek za agrikulturo sprejema odločitev o avtorizaciji sajenja gensko spremenjenih dreves. Biotehnološka korporacija ArborGen pričakuje avtorizacijo sajenja gensko spremenjenega drevesa evkaliptus. V primeru sprejetja te odločitve naj bi profit podjetja narasel s 25 milijonov evrov na vrtoglavih 500 milijonov v slabih petih letih.

Strokovnjaki za drevesa trdijo, da gensko spremenjena drevesa niso le nenaravna, temveč bi prav tako tudi škodovala okolju. Porabijo namreč najmanj dvakrat več vode kot naravna drevesa, poleg tega pa imajo sposobnost širjenja svojih semen na velike razdalje, kar bi ogrozilo obstoj ameriškega divjega gozda. Naravna drevesa bi postala veliko bolj občutljiva za pesticide in patogene, kar bi povzročilo zmanjšanje življenjskega razpona divjih dreves. Gensko spremenjena drevesa bi primarno uporabljali za izdelavo papirja in lesnih peletov, katerih izgorevanje naj bi domnevno prineslo klimatske spremembe. Oddelek Združenih držav za agrikulturo bo posvojitev gensko spremenjenih dreves potrdilo na podlagi ocene okoljevarstvenih agencij.

Aktivisti Greenpeacea, ki so v priporu v ruskem pristaniškem mestu Murmansk zaradi obtožb huliganstva, pri čemer jim grozi 7 letna zaporna kazen, so se danes sicer neuradno soočili še z obtožbo upiranja uradnim osebam. Po besedah Vladimirja Čuprova iz Greenpeace Rusija, gre pri zadnji obtožbi za medijsko vojno, ki se dogaja v državi, da bi z njo zakrili druge pomembne zadeve v državi. Čuprova smo vprašali kako se sicer različne organizacije in posamezniki upirajo agresivnim prijemom tamkajšnjega sodstva in vlade v zvezi z aktivisti.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje

V Kopru se je začelo srečanje Slovenskega sociološkega društva, ki bo pod naslovom Elite in ljudstvo potekalo še jutri. O temu in še čem smo se pogovarjali z Milico Antič Gaber.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje

Off sta pripravila vajenec Žiga in Gregor