OFF lune

OFF lune

Aktualno-politična novica
15. 7. 2019 - 15.00
 / OFF

O vplutju turške vrtalne ladje v morje ob severni obali Cipra in ciprskemu nasprotovanju
 / 19. 6. 2019
V Turčiji danes obeležujejo tretjo obletnico poskusa državnega udara. V spomin na ta dogodek se bosta danes odprla dva muzeja v največjem mestu Istanbul in prestolnici Ankari. Poskus udara je trajal le eno noč, posledice pa se čutijo še danes. V čistkah javnih institucij, ki so sledile in še vedno trajajo, je bilo pridržanih 35 tisoč ljudi, ki naj bi tako ali drugače bili povezani s Fethullahom Gülenom, nekdanjim zaveznikom turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, ki po globokem prepričanju vladajočih struktur stoji za neuspelim udarom. Gülen od leta 1999 živi v izgnanstvu v Združenih državah Amerike, od leta 2017 pa mu je bilo tudi uradno odvzeto turško državljanstvo. Erdogan je v posebni kolumni v časniku Hürriyet včeraj zapisal, da bo pokazal svetu, da se z Republiko Turčijo ne da manipulirati, in ob tem opozoril tudi na aktualni spor s Ciprom glede črpanja plina.

Njegove besede so odmevale tudi v kolumni zunanjega ministra Mevlüta Çavuşoğluja v severnociprskem dnevnem časopisju, v kateri je poudaril, da bosta ladji za črpanje plina v ciprskih vodah nadaljevali s svojimi dejavnostmi, dokler grška, to je mednarodno priznana stran otoka ne bo sprejela predloga vlade Severnega Cipra, torej turškega dela otoka. Največji otok v vzhodnem Sredozemlju je razdeljen po etnični liniji od leta 1974, ko je tam posredovala turška vojska v odgovor na udar hunte v Atenah. 

Indijski politični obrat v desno
 / 29. 1. 2019
Indijska organizacija za raziskovanje vesolja je bila v zgodnjih jutranjih urah primorana za nedoločen čas zamakniti izstrelitev orbiterja, landerja in roverja, ki so namenjeni na Luno v okviru misije Čandrajan 2. Čandrajan 2 je naslednica misije Čandrajan izpred enajstih let, ko so načrtovano strmoglavili sondo na površje Lune. Zdaj, nekaj dni pred 50. obletnico prvega pristanka človeka na Luni, želi Indija postati še četrta država z mehkim pristankom na Zemljinem naravnem satelitu. Predvideni datum pristanka je bil 6. september, kako se bo spremenila časovnica znanstvene ekspedicije zaradi zadnjega zapleta, pa še ni jasno. Premier Narendra Modi je glasen zagovornik indijskega vesoljskega programa, med drugim obljublja, da bo do leta 2022 Indija dobila prvega astronavta oziroma astronavtko v okviru misije Gaganjan.

50. obletnico pristanka na Luni bolj skromno obeležujemo tudi pri nas. V Centru Noordung v Vitanju bo v soboto, 20. julija, potekalo opazovanje zvezd s strehe, še pred tem pa bodo odprli filatelistično razstavo z naslovom Človek na luni - 50 let od Apolla 11. V Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri je že na ogled razstava Človek na Luni, osrednje praznovanje pa se bo odvijalo v nedeljo med 11. in 17. uro.

Na zemljo je trdo padel hrvaški minister za državno lastnino Goran Marić, ki je odstopil. Marić je kot razlog navedel, citiramo, “nezaslišan pritisk na dostojanstvo, mir in integriteto svoje družine". Marić se je v minulih mesecih zapletel v številne afere glede lastništva nepremičnin, zaradi ene od njih pa je postopek proti njemu sprožil tudi Urad za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu ali krajše USKOK. Marićev odhod je sledil le en teden po odstopu ministra za upravo Lovra Kuščevića, ki so ga prav tako odnesli sumljivi nepremičninski posli. S tem pa naj še ne bi bilo konec rošad v hrvaški vladi: v kratkem je pričakovati menjavo na vrhu še vsaj treh resorjev, o čemer javno govori tudi premier Andrej Plenković, ki pa še ni pripravljen izdati, komu trda prede.

Iz migrantskih taborišč
 / 5. 7. 2019
Mednarodna organizacija Human Rights Watch poziva hrvaško predsednico Kolindo Grabar-Kitarović k ustavitvi ilegalnih izgonov migrantov v Bosno in Hercegovino. V javnem pismu so zapisali, da zadnje izjave predsednice o tem, da je včasih pri varovanju meje treba uporabiti “malo sile”, le potrjujejo že javno znano skrivnost, da hrvaška policija nasilno izganja migrante prek zelene meje v Bosno in Hercegovino, ne da bi jim pred tem omogočila obravnavo, ki jim pripada. Praks tako imenovanih pushbackov se poslužuje tudi slovenska policija, ki migrante predaja hrvaškim organom, ti pa jih nato prepeljejo do Bosne in Hercegovine, kjer končajo v taboriščih na severozahodu države. Grabar-Kitarović je sicer še v začetku julija, ob obisku meje, dejala, citiramo: "Ko se nekdo prebija skozi takšen teren, je normalno, da dobi modrice, praske in druge poškodbe. Razmišljajte o tem, ko poslušate različne zgodbe, da so naši policisti brutalni. Niso, to vam zagotavljam.“ 

Bosna in Hercegovina po prevzemu predsedstva Milorada Dodika
 / 21. 11. 2018
Prek omenjene meje. Član tričlanskega predsedstva Bosne in Hercegovine Milorad Dodik je v intervjuju za beograjski časopis Danas dejal, da bo pozval vse Srbe, ki imajo volilno pravico v ZDA, naj podprejo ameriškega predsednika Donalda Trumpa ob njegovi ponovni kandidaturi leta 2020. Dodik vztraja, da bo podpiral Trumpa kljub temu, da Trumpova vlada nekdanjega predsednika Republike Srbske ni umaknila s črne liste oseb, ki jih ameriško zunanje ministrstvo vidi kot grožnjo za stabilnost Bosne in Hercegovine. Iz tega razloga Dodik tudi ni mogel na inavguracijo Trumpa v Washington leta 2017.

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.