“No collusion! No obstruction! GAME OVER! To je za hejterje in demokrate.“ Tako je ameriški predsednik Donald Trump na Twitterju proslavljal objavo izsledkov poročila posebnega preiskovalca Roberta Muellerja. Poročilo, ki ga je objavilo ministrstvo za pravosodje, Trumpa opravičuje obtožb oviranja preiskave ruskega vmešavanja v ameriške volitve, prav tako dve leti trajajoča preiskava ni našla dovolj dokazov o morebitnem sodelovanju ruskih oblasti s Trumpovo kampanjo. Vseeno poročilo daje dovolj podlage demokratski stranki, da izsledke interpretira v svoj prid. V Muellerjevem poročilu je namreč navedenih več primerov, ko je Trump poskušal prevzeti nadzor nad preiskavo in odstaviti Muellerja z njegovega položaja, a kaznivega dejanja oviranja sodstva naj ne bi bilo mogoče dokazati. Poleg tega poročilo navaja tudi zgovoren Trumpov odziv leta 2017, ko je ministrstvo za pravosodje imenovalo Muellerja kot posebnega preiskovalca. Citiramo: “This is the end of my presidency. I am fucked!”.

Po poročanju agencije Reuters naj bi venezuelski predsednik Nicolas Maduro sklenil dogovor o prodaji nafte prek ruskega energetskega podjetja Rosneft, s čimer bi lahko zaobšli ameriške sankcije. Shema, ki jo je razkril Reuters, prikazuje, da je venezuelsko državno podjetje PDVSA začelo prenašati račune od prodaje na Rosneft, s čimer bi lahko nadaljevalo poslovanje s kupci, ki so predtem s PDVSA poslovali v dolarjih. Venezuelsko gospodarstvo, ki večinsko sloni na nafti, je po zaostrovanju mednarodnih sankcij v preteklih letih v hudi krizi, zahodne države z ZDA na čelu pa ne skrivajo želja po odstopu Madura.

Malijski predsednik vlade Soumeylou Boubeye Maiga je odstopil s položaja, skupaj z vsemi člani kabineta. Odstop prihaja slab mesec po napadu v osrednjem Maliju, ko so pripadniki ljudstva Dogon pobili okoli 160 civilistov iz ljudstva Fulani. Pri napadu, ki so mu sledili protivladni protesti, je šlo za najnovejše dejanje v medetničnem konfliktu med večinsko pastirskim in nomadskim ljudstvom Fulanov, ki je sicer razseljeno širše po območju Zahodne Afrike, ter Dogoni, ki večinoma živijo v kmetijskih skupnostih. V zadnjem času so tovrstni medetnični spopadi v Maliju v porastu, predvsem zaradi šibke centralne oblasti. Ta je posledica dlje časa trajajočega konflikta na severu države, ki je sledilo uporu Tuaregov proti oblastem leta 2012 in letom tujih vojaških intervencij. V državi ima sicer največjo moč predsednik Ibrahim Boubacar Keïta , ki je odstop vlade sprejel.

Na irskem otoku pred velikonočnim koncem tedna republikanci tradicionalno obeležujejo obletnico velikonočne vstaje leta 1916. Takrat je prišlo do oboroženega upora irskih republikancev proti britanskim oblastem. Upor je bil po šestih dneh nasilno zatrt, v naslednjih letih pa je vstaja pripeljala do irske vojne za neodvisnost in delitve otoka. V obmejnem mestu Derry na Severnem Irskem so se ob tokratnem spominjanju tega pomembnega dogodka v boju za irsko neodvisnost pojavili nemiri, v katerih je ob streljanju na policijo prišlo do civilne žrtve, zato oblasti dogodek obravnavajo kot teroristični incident. Čas za svoje proslave bo protestantski del irskega otoka imel 12. julija, ko s tradicionalnimi pohodi obeležujejo zmago protestantskega kralja Viljema Oranjskega nad katoliškim kraljem Jakobom II. leta 1690.

Slovenija

Po sestanku z vodstvom Zdravstvenega doma Celje in seznanitvijo s predlogom ministra za zdravje Aleša Šabedra je enajst družinskih zdravnikov počakalo z namerami o odpovedi delovnega razmerja. Kot v podobnih primerih po državi je tudi celjske zdravnike zmotilo sprejetje Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2019, ki je predvidelo dodatno višanje glavarinskih količnikov za določene izpostave v državi, s čimer bi se še povečala obremenjenost zdravnikov. Predlog aneksa Splošnemu dogovoru, ki so ga pripravili na Ministrstvu za zdravje in Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije je ugodil glavni zahtevi glede omejitve prevzema stalnih pacientov. Predlog mora biti sedaj tudi dokončno potrjen, če pa se to ne bo zgodilo, celjski zdravniki napovedujejo, da bodo delovno razmerje s prvim junijem dokončno odpovedali.

Pri odpovedih še naprej vztrajajo zdravniki v Kranju. Tam je delovanje v ambulantah zaradi koriščenja dopustov že okrnjeno, dvomesečni rok odpovedi pa se prav tako izteče prvega junija.

Pošta Slovenije je nova lastnica 72-odstotnega deleža koprske logistične skupine Intereuropa. Odločitev je soglasno sprejelo šest bank upnic - SID banka, NLB, Gorenjska banka, SKB in banka Intesa Sanpaolo. Za delež naj bi Pošta plačala 100 milijonov evrov, kar je sicer 20 milijonov manj, kot naj bi po navedbah Financ ponujal britanski logist Xpediator, ki je nastopal z investicijsko banko Morgan Stanley. A je Xpediator, ki je v zadnjih letih krepil svoje prihodke na območju držav Balkana, od prodajalcev zahteval ekskluzivnost pri sklepu pogajanj, zato so pogajanja z njimi končali. S prodajo na novega lastnika prehajajo tudi zemljišča, ki jih ima Intereuropa na območju Luke Koper. Pošta Slovenije bo z nakupom Intereurope dobila nov pomemben vir prihodkov.

Na evropske volitve se podaja stranka Dobra država, ki je na Državno volilno komisijo vložila kandidatno listo. Nosilec liste bo diplomat Peter Golob, ki je na Ministrstvu za zunanje zadeve zadolžen za politične odnose s Kitajsko. Stranka se na volitve podaja z geslom “Evropa Evropejcem”, ki naj bi po besedah predsednika stranke Bojana Dobovška označevalo proevropski program stranke - in ne ksenofobijo, kot bi lahko kdo pomislil.

Energetska zbornica Slovenije, Sindikat pridobivanja energetskih surovin Slovenije, Sindikat delavcev rudarstva in energetike Slovenije in Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije so v sredo podpisali Kolektivno pogodbo premogovništva Slovenije, sedaj se pa že zapleta pri uskladitvi splošnega akta o plačah v Velenju. Pojasni Asmir Bečirević, zaupnik Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije v Premogovniku Velenje.

Izjava

*Na naslovni sliki parada ob stoti obletnici Velikonočne vstaje v Dublinu na Irskem