OFF migrantskim taboriščem

OFF migrantskim taboriščem

Aktualno-politična novica
30. 5. 2018 - 15.00
 / OFF

V ukrajinskem glavnem mestu je bil umorjen ruski novinar Arkadij Babčenko. Novinarja je napadalec ubil s tremi streli v hrbet pred vrati njegovega stanovanja v Kijevu. Ukrajinski predsednik Volodimir Grojsman je za umor Babčenka obtožil Rusijo. Babčenko je bil v svojih člankih namreč kritičen do ruskih oblasti. Ostro je obsojal predvsem rusko priključitev ukrajinskega polotoka Krim in podporo ruskega predsednika Vladimirja Putina separatistom na jugovzhodu Ukrajine. Rusijo je Babčenko zapustil februarja 2017, saj je trdil, da se v državi ne počuti varno. To je že drugi umor ruskega novinarja v Kijevu v zadnjih dveh letih. Leta 2016 je v eksploziji pred svojim stanovanjem umrl preiskovalni novinar Pavel Šeremet, ki je podobno kot Babčenko veljal za kritika ruskih oblasti.

Sindikat brazilske naftne družbe Petrobras je za sredo napovedal 72-urno opozorilno stavko. Sindikat zahteva odstop predsednika Petrobrasa Pedra Parenteja in spremembe pri določanju cene nafte, saj naj bi Petrobras vodil tržno politiko sledenja globalni ceni nafte. Prav cena nafte, ki se je od leta 2016 podvojila, je bila povod za stavko tovornjakarjev, ki traja že deseti dan in je ohromila vse glavne prometnice v tej južnoameriški državi. Brazilsko višje delovno sodišče je medtem presodilo, da je stavka Petrobrasovih delavcev nezakonita, in jo označilo za politično.

Stavkovni val je zajel tudi Grčijo, kjer zaradi varčevalnih reform pred izplačilom zadnjega obroka finančne pomoči poteka 24-urna stavka, ki jo organizirata največja grška sindikata. Največje posledice so opazne v prometu, saj so morali zaradi stavke kontrolorjev odpovedali številne lete, do težav pa prihaja tudi na področjih ladjedelništva in javnih prevozov. V središču Aten je več deset tisoč ljudi organiziralo protestni shod pred grškim parlamentom. Grčija je od leta 2009 prejela za 260 milijard evrov posojil, zaradi katerih so sprejeli stroge varčevalne ukrepe, ki so rezultirali v odpuščanju zaposlenih v javnem sektorju, višjih davkih in znižanju pokojnin.

Katalonski predsednik Quim Torra je predstavil predlog ministrske ekipe, v kateri ni štirih nekdanjih ministrov, ki so zaradi podpore katalonski neodvisnosti zaprti oziroma na begu v tujini. Španska vlada premierja Mariana Rajoya je prejšnji predlog ministrske ekipe zavrnila in zatrdila, da do nadaljnjega ohranja neposredni nadzor nad Katalonijo. Z imenovanjem nove katalonske vlade bi moral po španski ustavi prenehati tudi španski neposredni nadzor nad pokrajino.

Selimo se v špansko zahodno sosedo Portugalsko. Portugalski parlament je zavrnil predlog zakona, ki bi legaliziral evtanazijo za neozdravljivo bolne osebe in samomor ob zdravniški pomoči. Predlog zakona, ki ga je v obravnavo vložila vladajoča Socialistična stranka, je podprlo 110 poslancev, 115 poslancev pa je glasovalo proti. Pred glasovanjem so se pred zgradbo parlamenta odvijali protesti, na katerih je več sto ljudi protestiralo proti uzakonitvi evtanazije. Evtanazija je trenutno legalna le v Belgiji, Kolumbiji, Luksemburgu in na Nizozemskem, samomor ob zdravniški pomoči pa je uzakonjen v Nemčiji, Švici, Kanadi in na Japonskem.

Francoska policija je začela z izpraznitvijo enega največjih migrantskih taborišč na severovzhodu Pariza, kjer je več mesecev v slabih bivanjskih pogojih živelo približno 2000 migrantov. Približno tisoč migrantov je francoska policija z avtobusi že odpeljala v dvajset začasnih zatočišč na obrobju Pariza, kjer bodo francoske oblasti pregledale njihove dokumente. To je bila prva izpraznitev taborišča ob rečnih bregovih v obsežni operaciji francoske policije, ki namerava v prihodnjih dneh izprazniti tudi druga migrantska taborišča ob rečnih bregovih. K izpraznitvi taborišča je pozivala tudi županja Pariza Anne Hidalgo, ki francoskega predsednika Emmanuela Macrona obtožuje, da ni uspel zagotoviti državne pomoči za veliko število migrantov, ki prebivajo v taboriščih v francoski prestolnici.

Ostajamo v Franciji. V Parizu je potekala mirovna konferenca o razrešitvi libijske državljanske vojne. Udeležili so se je predstavniki vlad in parlamentov tako mednarodno priznane Vlade narodne enotnosti, s središčem v vzhodnem mestu Tripoli, kot tudi vlade s središčem v vzhodnem Tobruku, ki jo vodi general Khalifa Haftar. Rivalski vladi sta sprejeli dogovor o skupnih decembrskih predsedniških in parlamentarnih volitvah ter sprožitvi postopka združevanja inštitucij, kot so centralna banka, vojska in parlament. Mirovno konferenco je bojkotiralo 35 oboroženih skupin, ki obvladujejo dele ozemlja v Zahodni Libiji. Zbrani predstavniki pa so deklaracijo skupaj le sestavili in objavili, niso pa je tudi overili s podpisi. Več o trdnosti mirovnega dogovora, njegovih ovirah in interesih mednarodnih sil pa v Kultivatorju v petek.

Makedonski premier Zoran Zaev je sporočil, da namerava Makedonija jeseni razpisati referendum o novem imenu republike. Zaev je potrdil, da so pogovori z Grčijo o več desetletij trajajočem sporu glede imena Makedonija v zaključni fazi. Nekateri makedonski mediji so poročali, da je dogovorjeno novo ime Severna Makedonija, vendar je premier te trditve zavrnil. Z rešitvijo spora o imenu bi bili izpolnjeni vsi pogoji za odpravo grške blokade makedonskih pristopnih pogajanj za vstop v zvezo Nato in Evropsko unijo. Makedonci računajo, da bi lahko bili v Nato povabljeni že na naslednjem vrhu Nata, 11. in 12. julija v Bruslju.

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.