Vladimir Putin še en mandat ostaja predsednik Ruske federacije. Na volitvah, ki so potekale ob četrti obletnici ruske priključitve Krima, je Putin prejel nekaj manj kot 77 odstotkov glasov. Volilna udeležba je presegla 60 odstotkov upravičencev, od katerih je skoraj 12 odstotkov svoj glas namenilo Pavlu Grudininu, kandidatu komunistične stranke. Prek pet odstotkov glasov je prejel še kandidat liberalnih demokratov Vladimir Zhirinovsky. Putinov predstavnik za odnose z javnostmi v predvolilni kampanji se je zahvalil Združenemu kraljestvu za mobilizacijo ruskih volivcev. Po njegovih besedah je britanska kampanja, ki Rusijo obtožuje zastrupitve nekdanjega ruskega agenta Sergeia Skripala, prispevala k osem do deset odstotnih točk višji volilni udeležbi od pričakovane.

Danes zaseda Svet Evropske unije za zunanje zadeve, kjer je v ospredju razprave zunanjih ministrov prav zastrupitev Skripala. A uradni seznam obravnavanih tematik vključuje še situacijo v Ukrajini, Siriji, na korejskem polotoku in v Iranu. Kot razkriva Reuters, se bodo zunanji ministri za zaprtimi vrati dogovarjali o novih sankcijah Evropske unije proti Iranu. Reuters poroča o dokumentu, ki so ga pripravili Združeno kraljestvo, Nemčija in Francija kot odgovor ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu. Ta se zavzema za izstop ZDA iz jedrskega sporazuma z Iranom, podpisanega leta 2015. Evropskim podpisnicam sporazuma je Trump postavil zahtevo, na katero morajo odgovoriti do 12. maja. Če do takrat tri evropske podpisnice ne popravijo napak v sporazumu, pravi Trump, bodo ZDA izstopile iz jedrskega sporazuma. Dokument, ki so ga tri podpisnice pripravile, naj bi predstavljal zasnutke nove pozicije Evropske unije do Irana, a ga morajo zato potrditi evropske institucije, vključno z vsemi državami članicami. Dokument navaja ukrepe, kot so novi seznami oseb in podjetij, ki sodelujejo pri raketnih balističnih testih in tistih, vključenih v vojno v Siriji. Proti “milicam in poveljnikom” bi uvajali ukrepe, kot so prepoved potovanja v EU, zamrznitev premoženja in prepoved trgovanja. Prav tako dokument trdi, da Iran dostavlja raketno tehnologijo svojim zaveznikom po Bližnjem vzhodu, kar naj bi predstavljalo resen razlog za zaskrbljenost. Po zadnji oceni komisije, ki nadzoruje izvajanje jedrskega sporazuma, se Iran njegovih določil uspešno drži. Določila sporazuma namreč ne vključujejo omejitve balističnih raket.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je naznanil, da so turške sile ob podpori islamističnih milic prevzele nadzor nad kurdskim mestom Afrin. Okupatorji so pričeli s plenjenjem po mestu in nameščanjem simbolov Turčije. Hkrati demontirajo kurdske simbole, zrušili so na primer kip kovača Kawe, ki v kurdski mitologiji simbolizira upor kurdskega ljudstva proti nadvladi. Sporadični boji v mestu še potekajo. Kurdska milica JPG in regionalna vlada Afrina sta zatrdili, da sta civiliste umaknili iz mesta. Prav tako kurdske oblasti od sedaj naprej zagovarjajo uporabo gverilske taktike namesto direktne konfrontacije s turško vojsko. Z operacijo Oljčna vejica, katere osnovni cilj je bil prav zavzetje kurdske eksklave Afrin na severozahodu Sirije, Turki po dveh mesecih boja nadaljujejo. Z deklarativnim ciljem boja proti Kurdski delavski stranki, ki jo dojemajo kot grožnjo svoji varnosti, načrtujejo premik proti vzhodu kurdske Rojave.

Ljudski kongres kitajske republike je Ši Džinpinga ponovno izvolil za predsednika republike. Kongres je zatem potrdil novo vlado, katere predsednik bo tudi naslednjih pet let Li Kečiang. Eden od treh namestnikov premierja je tudi dosedanji vodja nacionalne komisije za razvoj Liu He, ki bo zadolžen za finančno in gospodarsko politiko Kitajske. Vang Kišan, ki je do nedavnega vodil protikorupcijsko komisijo komunistične partije, je novi podpredsednik republike. Vodenje novoustanovljene Nacionalne nadzorne komisije, ki kot vladno telo vključuje tudi organe partijske disciplinske komisije, prevzema Jang Šjaodu. Jang je zadnjega pol leta zasedal funkcijo namestnika sekretarja partijske disciplinske komisije, v novi vladni komisiji pa dobiva pooblastila, ki so nad vrhovnim sodiščem in generalnim državnim tožilcem. Ljudski kongres je za novega guvernerja kitajske centralne banke izglasoval Yi Ganga, ki je bil od leta 2008 njen viceguverner. Centralna banka tudi dobiva nekatera nova pooblastila pri regulaciji bančnega sektorja, ki so do sedaj spadala pod bančno regulatorno komisijo in komisijo za nadzor zavarovanj. Slednji bosta po novem združeni v eno telo.

Bolivijski predsednik Evo Morales je prispel v Haag na Meddržavno sodišče. Bolivija sodišče Združenih narodov poziva, naj sosednjemu Čilu ukaže pristop k pogajanjem o bolivijskem dostopu do morja. Bolivija je brez dostopa do morja vse od leta 1884, ko jo je Čile porazil v tako imenovani Vojni Pacifika. Čile je takrat zavzel obmorski pas Bolivije, ki na severu sega do Peruja. Bolivijski tožilci trdijo, da se Čile ne drži diplomatskih obvez mednarodnega prava, po katerih naj bi Boliviji moral omogočiti suveren dostop do morja. Morales od sodišča ne zahteva ureditve bolivijskega dostopa do morja, temveč le, da zagotovi pristop Čila v pogajanja v dobri veri.

Vrhovno sodišče je potrdilo sodbo ljubljanskega okrožnega sodišča in zavrnilo veljavnost hrvaškega zakona Lex Agrokor v Sloveniji. S priznanjem tujega postopka izredne uprave, v katerem ni zagotovljeno spoštovanje načela enake obravnave upnikov, bi bil prizadet javni interes Slovenije, ugotavlja vrhovno sodišče. Po razsodbi bi bil postopek izredne uprave, kot ga predlaga Lex Agrokor, v nasprotju z interesi upnikov. Največja Agrokorjeva upnica je ruska banka Sberbank, do katere ima Agrokor 1,3 milijarde evrov dolga. O tem, kako bi dolg Agrokor poplačal, se strani še dogovarjata. Prav Sberbank se je pritožila na prvo razsodbo okrožnega sodišča iz lanskega junija, ki je takrat priznalo veljavnost Lex Agrokorja v Sloveniji, a si je v drugi sodbi premislilo.