Državljani EU so se v veliki meri združili proti skupnim sovražnikom - transatlantskim sporazumom, ki bi v primeru sprejetja izjemno negativno vplivali na okoljske in delavske pravice ter dostop do javnih storitev. Akter, ki se izjemno trudi, da bi sporazume prikazal kot neškodljve in za življenja Evropejk in Evropejcev celo pozitivne, je Evropska komisija, ki je že septembra kot nelegitimno razglasila pobudo civilne družbe k podpisu peticije proti sporazumoma TTIP in CETA. Državljanjsko pobudo mora, v primeru da zbere milijon podpisov državljanov EU,  pregledati Evropska komisija, prav tako pa gre skozi proces zaslišanja v Evropskem parlamentu. Cilj enega milijona podpisov je sedaj dosežen, prav tako je zadostno število za dosego svojega kvoruma, 6000 podpisov, zbrala Slovenija. Andreja Gnezdo, koordinatorja kampanje v Sloveniji, smo vprašali, če to pomeni, da je kampanja končana ali pa se bodo podpisi zbirali še naprej?

izjavi prisluhnite v posnetku celotne oddaje.

Kot že omenjeno, Evropska komisija te državljanske pobude ne priznava. Ali bo torej pobuda mogla iti v obravnavo v Komisijo in Parlament?

izjavi prisluhnite v posnetku celotne oddaje.

Po pozivu s strani okoljevarstvenih skupin na Norveškem, je vlada oblikovala panel strokovnjakov, ki so pregledali delovanje norveškega državnega investicijskega fonda. Panel sedaj poziva k temu, da se na seznam etičnih kriterijev doda tudi upoštevanje okoljskih standardov. Fond naj tako ne bi več investiral v podjetja, ki se ukvarjajo s pridobivanjem energije iz premoga, nafte ali naravnega plina. Že sam poziv sicer vsebuje omejitve, in sicer naj pravilo ne bi bilo splošno veljavno, ampak bi prepoved prišla le po analizi posameznih primerov, avtomatičnih izključitev tako ne bo. Poleg tega je vodja panela že podal mnenje, da ima lahko Norveška večji vpliv prek glasu, ki ga dobi v podjetju kot delničarka, kot pa skozi dezinvesticije. Fond sicer sestoji iz presežkov državnega trgovanja z nafto.

Na Švedskem bodo konec marca potekale predčasne volitve. Odločitev je razglasil predsednik vlade Stefan Lofven, potem ko ni dobil zadostne podpore za svoj predlog proračuna. Večjo podporo je dobil predlog desno-sredinske stranke, kateri se je pridružila še švedska Demokratska stranka nacionalističnih prepričanj. Premier je že pred časom napovedal, da v takih okoliščinah ne bo sprejel njihovega predloga. Skozi predčasne volitve želi dokazati močnejšo podporo za  njegove politike s strani državljanov in si zagotoviti močnejši mandat v prihodnosti. Glavni razlog za nasprotovanje švedskih demokratov predlogu predsednike vlade je visok delež proračuna, namenjen projektom, ki se tičejo imigracij. Švedska se sicer redko sooči s politično nestabilnostjo, nazadnje so bile predčasne volitve razpisane leta 1958.

Mimo sistema zagotavljanja pomoči imigrantom v Italiji pa ni mogla niti mafija. Policija je v preiskavi razkrila vpletenost mafijske skupine Mafia Capitale iz Rima, ki je iz skladov, namenjenim zaščiti priseljencev, ilegalno pridobila več milijonov evrov. Gre za nov pokazatelj, da bolj tradicionalni viri zaslužka, kot so vpletenost v preprodajo drog, recikliranje in upravljanje z odpadki, za mafijo niso več dovolj profitabilni in tako išče nove vire zaslužka. Zaradi sumov sodelovanja in pomoči pri integraciji mafije v mrežo za pomoč migrantov je v preiskavi tudi več lokalnih politikov, 37 osumljencev je bilo aretiranih.

Najvišje romunsko sodišče je razglasilo, da objave na Facebooku niso privatne. Odločitev je bila sprejeta na podlagi primera romunskega uporabnika Facebooka, ki je kot svoj status objavil nacistični slogan ‘Arbeit Macht Frei’, ki je bil mišljen kot negativen komentar na proteste proti vladi. Objava je bila označena za žaljivo, in avtor mora plačati denarno kazen, ki mu je bila dodeljena že pred dvema letoma s strani anti-diskriminacijskega sveta. Utemeljitev sodišča pravi, da gre pri Facebooku za javni prostor, čeprav omejen glede tega, kdo lahko do njega dostopa. Romunski pravni sistem je sicer podoben francoskemu in tako naj precedensi ne bi imeli vpliva na druge primere, ki naj bi se sodili vsak posebej, tako da ni nujno, da bo imela odločitev vpliv v prihodnosti.

Izrael se sooča z veliko okoljsko katastrofo. Več tisoč kubičnih metrov nafte se je razlilo v naravnem rezervatu na jugu države, blizu meje z Jordanijo. Na območju se že izvaja čiščenje, predstavnik okoljskega ministrstva pa je izjavil, da bo rehabilitacija trajala več mesecev ali celo let. Cevovod, ki povezuje mesti Eilat in Aškelon, je sicer v uporabi že od šestdesetih let, prvotni namen pa je bil prenos iranske nafte iz Perzijskega zaliva na evropske trge. Leta 1979 so sicer odnosi med Iranom in Izraelom razpadli, in od takrat je naftovod namenjen predvsem notranjim prenosom.

Južnokorejski mediji so razkrili, da je bil v Severni Koreji sprejet odlok o tem, da starši svojih otrok ne smejo poimenovati Kim Jong Un, torej uporabiti imena vodje države. Država bo pripravila seznam tistih, ki se že tako imenujejo in bodo sedaj morali ime spremeniti. Gre za tradicijo prepovedovanja uporabe imena voditelja, enako pravilo je bilo že uvedeno v času Unovih očeta in dedka.

Med sindikati, ki delujejo na področju zdravstva, prihaja do nesoglasij glede podpore sporazumu, ki so ga sindikati sprejeli z vlado. Pod njega se tako zaenkrat ne mislita podpisati Sindikat delavcev v zdravstveni negi in Sindikat zdravnikov družinske medicine, nekateri drugi odločitve še niso sprejeli. Razlog, ki ga je podal Sindikat delavcev v zdravstveni negi je, da vlada še vedno ni naredila ničesar na področju kadrovskih standardov in normativov, glede katerih so s sindikatom sicer že v letu 2013 sprejeli sporazum. Z generalno sekretarko Flory Banovac smo govorili o tem, zakaj je uresničitev tega sporazuma tako nujna.

izjavi prisluhnite v posnetku celotne oddaje. 

Glede na to, da do sedaj s strani vlade ni bilo zaznanih premikov v smeri implementiranja sporazuma, kaj na tej točki sindikat sploh pričakuje od ministrstva in kakšno delovanje načrtujejo v prihodnosti?

izjavi prisluhnite v posnetku celotne oddaje. 

Evropsko sodišče za človekove pravice je odločilo proti Sloveniji in v korist slovenskega tožnika. Gre za primer slabih razmer v ljubljanskem zaporu, in sicer je tožnik govoril o prenaseljenosti, omejitvah časa zunaj celice, neustrezni zdravstveni oskrbi in splošni nezadostni varnosti. Zaradi kršenja Evropske konvencije o človekovih pravicah mora Slovenija tožniku plačati 2200 evrov odškodnine in 500 evrov odvetniških stroškov.