Drugi krog predsedniških volitev na Haitiju, ki bi se moral zgoditi včeraj, je bil v petek prestavljen za nedoločen čas. Odpoved volitev prihaja po izstopu iz tekme opozicijskega kandidata Juda Celestina, ki trdi, da so bili rezultati prvega kroga ponarejeni v prid tekmecu Jovenelu Moiseju. Moise je novinec v politični areni in izbrani naslednik trenutnega predsednika Michella Martellyja, ameriškega varovanca in pripadnika klike bivših diktatorjev iz družine Duvalier. Na Haitiju že cel vikend potekajo protesti nasprotnikov trenutnega režima in protiprotesti podpornikov.

Uspešnejši pri izvedbi volitev so bili na Portugalskem. V prvem krogu včerajšnjih predsedniških volitev je slavil desničarski kandidat Marcelo Rebelo de Sousa. Na predsedniškem mestu bo nasledil strankarskega kolega Anibala Cavaco Silva.

Med 15.000 in 40.000 protestnikov, ki so prihajali tako iz leve kot desne politične struje, se je v nedeljo zbralo v glavnem mestu Moldavije Kišinjevu. Zahtevali so preiskavo izginotja skoraj milijarde evrov iz moldavijskih bank in predčasne volitve. Protesti so se dogajali že v sredo in četrtek zaradi parlamentarne potrditve imenovanja nove proevropske vlade premierja Pavla Filipa.

Notranji ministri držav članic Evropske unije se mudijo na srečanju v Amsterdamu, pogovori pa bodo osredotočeni na begunsko krizo. Obravnavali bodo tudi predlog napotitve evropskih policistov na makedonsko-grško mejo, da bi pomagali preprečiti vstop migrantov v Makedonijo. Omenjeno rešitev je prvi predlagal slovenski premier Miro Cerar, ki uživa podporo Madžarske in Poljske, domnevno pa tudi Nemčije. Implementacija predloga bi migrante zaustavila v Grčiji, za katero je sicer Evropsko sodišče za človekove pravice leta 2011 odločilo, da so razmere v migrantskih centrih tako slabe, da evropske države migrantov tja ne smejo vračati.

Notranji ministri so pred srečanjem vse bolj eksplicitni tudi o možnosti izključitve Grčije iz šengenskega območja in podaljšanja nadzora na notranjih mejah s pol leta na dve leti.

Na obisk v Evropo je prišel iranski predsednik Hasan Rouhani, ki se danes mudi v Italiji, kjer se bo srečal tudi s papežem Frančiškom, nadaljeval pa bo v Francijo. Po pričakovanjih naj bi skupaj z delegacijo, ki ga spremlja, sklenil za več 10 milijard evrov poslov. Ti naj bi vključevali nakup več kot 100 Airbusovih letal in pogodbe z avtomobilskima proizvajalcema Renaultom in Peugeotom. Avtomobilska industrija v Iranu je za naftno druga največja gospodarska panoga, pred uvedbo sankcij pa so tam vozila proizvajala mnoga večja evropska in azijska avtomobilska podjetja.

Sirski mirovni pogovori med predstavniki sirske vlade in opozicije pod okriljem Organizacije združenih narodov, ki bi se morali danes dogoditi v Ženevi, so preloženi zaradi nestrinjanja, ali smejo pri pogajanjih sodelovati tudi predstavniki oboroženih uporniških skupin. Opozicija prav tako pogojuje sodelovanje s prenehanjem obstreljevanja in izpustitvijo zapornikov, kar predvideva tudi decembrska resolucija Varnostnega sveta Združenih Narodov.

Indija bo v Vietnamu otvorila postajo za spremljanje satelitov. Postaja bo delovala v okviru civilne vesoljske agencije, a bo namenjena tudi sprejemu podatkov iz vojaških satelitov. V zameno bo Vietnam dobil dostop do prejetih podatkov, kar je razjezilo Kitajsko, ki potezo vidi kot vmešavanje Indije v spore v Južnokitajskem morju. Indija ima sicer podobno postajo že vzpostavljeno tudi v Bruneju, ki prav tako meji na Južnokitajsko morje.

Direktorica Mednarodnega denarnega sklada Christine Lagarde je nekaj dni po začetku sprejema kandidatur dobila podporo ključnih držav za drugi mandat na čelu te organizacije. Poleg podpore Velike Britanije, Francije, Italije in Nemčije je neuradno prejela tudi podporo Kitajske, ki jo je bržkone pridobila z uvrstitvijo kitajskega juana na seznam rezervnih valut. Opozicija s strani rastočih gospodarstev, ki je ob odsotnosti Kitajske močno ošibljena, bi sicer predstavljala največjo nevarnost prihodnosti njenega stolčka.

Konfederacija slovenskih sindikatov in Sindikat vojakov Slovenije sta danes začela zbirati podpise za vložitev predloga zakona o minimalnih pravicah delavcev in novele zakona o obrambi. Za vložitev zakona potrebujejo 5.000 podpisov, rok za njihovo zbiranje pa bo potekel 24. marca. Kaj predloga spreminjata, pojasni predsednik Konfederacije Gvido Novak:

Izjava

Člani civilne pobude, ki nasprotuje rezalni žici na meji med Slovenijo in Hrvaško, so danes pred stavbo varuhinje človekovih pravic predstavili javno pismo, s katerim jo pozivajo, da vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti 8. člena zakona o nadzoru državne meje. Člen določa, da policija za nadzor državne meje lahko uporablja zemljišča in vodne površine, ne glede na lastništvo, pobudo za njegovo presojo pa so člani civilne pobude podali 9. decembra lani. Varuhinjo obtožujejo, da leporeči o človekovih pravicah, pri aktualnih zadevah, kot je njihov poziv, pa ne izpolnjuje svojih dolžnosti. Komentira Stanko Štrajn.

Izjava

Po njihovih besedah je rezalna žica na slovensko-hrvaški meji odraz popolnega razpada migrantske politike in vrednotnega sistema, na katerem je zasnovana Evropska unija. Situacijo ob reki Kolpi opiše Peter Črnič, direktor razvojno-informacijskega centra Bele krajine.

Izjava

OFF sta pripravila Zwitter in vajenec Vid.