Sirski uporniki so predstavili nov predlog o mirovnih pogajanjih. Razdeljen je na tri obdobja. Prvo je šestmesečno obdobje začasnega premirja, v katerem bi potekala pogajanja, omogočen pa bi bil tudi povratek beguncev. Drugo obdobje bi trajalo leto in pol, v tem času bi oblast iz rok Basharja al-Asada prevzela prehodna vlada, ki bi jo sestavljali predstavniki opozicije, trenutne vlade in civilne družbe. V zadnjem obdobju pa bi se izvedle lokalne, predsedniške in parlamentarne volitve pod nadzorom Združenih narodov. O načrtu bo danes govora tudi na srečanju zunanjih ministrov Velike Britanije, Francije, Italije, Evropske unije, Turčije, Savdske Arabije, Katarja in ZDA ter predstavnika Nemčije v Londonu. Uporniki so napovedali, da bodo zavrnili kakršen koli sporazum med Rusijo in Združenimi državami, ki bi se oddaljil od njihovih zahtev. Vendar je upanje na pogajanja zaradi nezainteresiranosti sirske vlade majhno.

O premirju v Siriji bo govora tudi v Ženevi. Državni sekretar Združenih držav John Kerry se bo jutri namreč zopet sestal z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom. Kerry je na londonskem sestanku predstavil predlog dogovora med Rusijo in ZDA, da se nad ozemljem, ki je v rokah upornikov, Islamske države ali kjer živi civilno prebivalstvo, vzpostavi cona brez letenja. Napovedal je tudi skupne operacije Rusije in ZDA za ojačanje nadzora nad izvajanjem dogovora, a poudaril, da ne ve, če se bosta Asadov režim in Rusija držala dogovora v primeru, da bi bil ta podpisan.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je predstavil predlog skupne operacije z Združenimi državami Amerike nad mestom Raka, glavnim oporiščem Islamske države. Možnost skupne operacije nad Rako naj bi predlagal Barack Obama na vrhu G20, vendar se Združene države na Erdoganov predlog še niso odzvale. So pa zavrnile prošnjo Turčije, da se nad nedavno skupno osvojenimi območji v severni Siriji vzpostavi cona brez letenja. Pentagon naj bi načrtoval tudi nadaljevanje sodelovanja s kurdskimi silami v potencialnem napadu na Rako. Ravno na te naj bi bila primarno usmerjena operacija Evfratski ščit, v kateri je Turčija z ameriško pomočjo zasedla ozemlja Islamske države v severni Siriji. V turško glavno mesto Ankaro se na nadaljnja dogovarjanja odpravlja generalni sekretar NATA Jens Stoltenberg.

Na Maldivih so oblasti izvedle racije v prostorih časopisa Maldivian Independent, potem ko je medij Al-Jazeera objavil dokumentarec o domnevni korupciji tamkajšnjega predsednika Abdullaha Yameena. Večina novinarjev, ki je sodelovala pri pripravi dokumentarca, je v pričakovanju pregona državo že zapustila. Po zakonu, sprejetem pred mesecem dni, se sramotenje lahko kaznuje z do pol leta zaporne kazni.

Maldivian Independent oblasti pojmujejo kot proopozicijski medij s tesnimi povezavami z nekdanjim predsednikom Mohamedom Nasheedom. Nasheedu in članom opozicije so oblasti preklicale veljavnost potnih listov. Nasheed je sicer maja dobil azil v Veliki Britaniji, doma pa je obsojen na 13 let zaporne kazni. Za predsednika je bil izvoljen leta 2008 na prvih volitvah po 30-letni avtokratski vladi Maumoona Abdula Gayooma, s tega mesta je bil leta 2012 odstavljen, kar njegovi podporniki označujejo za državni udar. Naslednje leto ga je nasledil Gayoomov polbrat Yameen, ki se z očitki, da je šlo za državni udar, sooča zadnja dva tedna, potem ko so se konec avgusta opozicijske skupine v izgnanstvu sestale v Šrilanki in se dogovarjale o možnostih njegove odstavitve.

Argentinska zunanja ministrica Susana Malcorra želi izboljšati odnose z Veliko Britanijo, ki so bili omajani leta 1982, ko je Argentina zasedla Falkladnske otoke. V ta namen predlaga, da se dovolijo direktni leti na otoke in z njih, ki trenutno lahko potekajo zgolj iz Čila. Še bolj mikaven za Veliko Britanijo pa je predlog o skupnem izkoriščanje ogljikovodikov britanskih in argentinskih korporacij na otokih. Slednje je prejšnja argentinska vlada prepovedala vsakomur, ki ne bi imel avtorizacije vlade.

Dogovarjanje bo potekalo naslednji teden na Argentinskem forumu poslovanja in investicij, ki se ga bo poleg Malcorre in britanskega ministra za zunanje zadeve Alana Duncana udeležilo še okrog 40 predstavnikov korporacij s sedežem v Britaniji. Želja po otoplitvi odnosov prihaja prav v času tekme za nasleditev Ban Ki-moona na položaju generalnega sekretarja Združenih narodov. Malcorra, ki je ena od teh kandidatov in bi lahko postala prva ženska na tej poziciji, je v intervjuju za časnik Guardian poudarila, da upa, da Velika Britanija ne bo podala veta na njeno kandidaturo zgolj zaradi njene nacionalnosti.  

Na Irsko. Tamkajšnji parlament je potrdil predlog vlade, ki predvideva vložitev pritožbe na odločitev Evropske komisije, da je Irska multinacionalki zagotavljala nezakonito državno pomoč. Evropska komisija je njeno višino ocenila na 13 milijard evrov, Irska pa jo je zagotavljala v okviru davka na dobiček, ki se je gibal pod enim odstotkom. Ugotovitve komisije smo podrobneje predstavili v Offsajdu Jabolko greha, ki ga lahko najdete na naši spletni strani.

Predlog sta podprli največji irski stranki Fine Gael in Fianna Fail, ki se uvrščata na konservativni del irskega političnega spektra. 93 poslancev je predlog vlade podprlo, 36 pa jih je glasovalo proti. Glavnina nasprotnih glasov je prišla iz stranke Sinn Fein, ki se zavzema za demokratični socializem in od katere se je v sedemdesetih letih odcepilo militantno uporniško gibanje Irska nacionalna armada. Delavska stranka in stranka zelenih sta se glasovanja vzdržali.  

Novice iz Slovenije

Slovenjgraška območna obrtna zbornica je pripravila javni sestanek z mestno občino Slovenj Gradec o povišanju odmer nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč. Predsednik zbornice Ivan Meh je zagrozil, da bo zahteval odstop mestnega sveta in župana, če občina ne pristane na spremembe. Ta naj bi letos z odmerami dobila 400.000 evrov več v svoj proračun kot lani oziroma okrog dva milijona evrov. Župan občine Slovenj Gradec Andrej Čas razlaga obseg sprememb:

Izjava

Čas je pojasnil, da je do sprememb prišlo zaradi spremembe odloka, s katerim so letos za izračun uporabljali podatke iz uradnih evidenc, za razliko od preteklih let, ko so podatke sporočali zavezanci sami. Poudaril je tudi, da so ob spremembi odloka lani vsem zavezancem poslali podatke, ki so jih upoštevali prej in ki jih bodo upoštevali po novem, tako da so bili ti s spremembami seznanjeni. Poleg tega naj bi imeli zavezanci možnost, da odmere izplačujejo v obrokih. V občini pa razmišljajo tudi o spremembi odloka, pojasni Čas:

Izjava

Ministrstvo za pravosodje je predložilo novelo kazenskega zakonika, ki odpravlja dosmrtno zaporno kazen. Po novem bo najdaljša možna zaporna kazen trajala 30 let. Dosmrtne zaporne kazni, ki je v zakonodajo stopila v času Janševe vlade leta 2008, sicer v Sloveniji niso izrekli še nikomur. Dragan Petrovec z Inštituta za kriminologijo novelo pozdravlja in pojasnjuje, da je bila dosmrtna zaporna kazen sprejeta brez strokovne utemeljitve:

Izjava



SDS je vložila interpelacijo zoper ministrico za izobraževanje Majo Makovec Brenčič, saj naj ne bi uskladila zakonodaje z odločitvijo ustavnega sodišča. Gre za odločitev, da je neenako financiranje zasebnih in javnih šol v neskladju z ustavo. Vlada namreč zasebne šole financira 85-odstotno. SDS je po razsodbi predstavil vrsto predlogov novel zakona, ki bi zasebne šole financirale stoodstotno, a so jih poslanci zavrnili. Ministrstvo je zagotavljalo, da pripravlja svojo novelo, vendar je do zdaj še ni predstavilo.